Predstavitev glasbenih izdaj Klasika ZKP RTV Slovenija
Tako kot mnogim kulturnim dogodkom v zadnjem letu, jo je tudi tradicionalnemu letnemu srečanju in medijski predstavitvi ustvarjalcev in poustvarjalcev novih glasbenih izdaj Klasika ZKP RTV Slovenija zagodla pandemija.
Namesto dogodka bodo o novih glasbenih albumih protagonisti spregovorili na Tretjem programu Radia Slovenija - Programu ARS, v posebni, tematsko zaokroženi oddaji Glasbeni utrip, ki jo je pripravila urednica Anamarija Štukelj Cusma.
Gostje oddaje bodo vodja založniške dejavnosti ZKP RTV Slovenija, Mojca Menart, dirigent in umetniški direktor Opere SNG Maribor, Simon Krečič, glasbeni producent na Radiu Slovenija, Boris Rener, član Godalnega kvarteta Tartini, violinist Romeo Drucker, dirigent Stojan Kuret, flavtist Matej Zupan, skladatelj Matic Romih, violinist in skladatelj Matija Krečič, ter urednik za otroško glasbo na Radiu Slovenija, Matej Jevnišek.
KLASIČNE NOVOSTI PRETEKLEGA LETA
MATIC ROMIH: HORIZON
Pianist in skladatelj Matic Romih predstavlja prvenec z naslovom Horizon. Skladateljev glasbeni opus sicer zajema vse od solističnih in komornih sestavov, otroškega muzikala Dorimu, komorne mini opere Gaja do zborovske in orkestralne glasbe, kot je Black Hole, premierno izvajane leta 2019 s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki jo najdete tudi na pričujočem albumu.
Obzorje (horizon po angleško) je naravno presečišče zemeljskega površja in vesolja ter v odnosu med njima predstavlja skupno točko - kjer se iz ene strani mešajo barve nestvarnosti neskončnega vesolja ter domišljije, iz druge pa zemeljska realnost in občutek za čas. Tako skupaj skrbita za smiselno obliko in celovitost glasbe.
MATIJA KREČIČ: CUT / REZ
Violinist in skladatelj Matija Krečič je izdal svojo drugo avtorsko ploščo. Album z naslovom Cut / Rez prinaša glasbo, ki je bila sicer napisana ob različnih priložnostih, a so skladbe izbrane tako, da se med seboj glasbeno povezujejo in tvorijo učinkovit dramaturški lok. Pri snemanju glasbe na plošči Cut / Rez so sodelovali številni izjemni glasbeniki (Aljaž Beguš, Sebastian Bertoncelj, Tomaž Hostnik, Ema Krečič, Miha Mitev, Davorin Mori, Gea Pantner, Boštjan Gombač idr.) kot tudi APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in Godalni orkester RTV Slovenija.
Izbor skladb za pričujočo ploščo se mi je ob misli na dela, ki sem jih napisal v zadnjih letih, ponudil kar sam. Glasba se, čeprav je nastala za različne priložnosti, med seboj povezuje v celoto in tvori dramaturški lok, ki se mi je izrisal že ob prvih mislih na novi album.
MATEJ ZUPAN (FLAVTA) IN ANDREJA KOSMAČ (KLAVIR): OPERNE FANTAZIJE
V času zaprtja javnega življenja sta za kanček opernega doživetja z Opernimi fantazijami poskrbela flavtist Matej Zupan in pianistka Andreja Kosmač. Digitalni album je nastal v sodelovanju s Programom ARS Radia Slovenije.
Številni virtuozi 19. stoletja so pisali skladbe, znane tudi kot fantazije, variacije in potpuriji, v katerih so očarljive melodije priljubljenih opernih del združevali z briljantno virtuoznostjo. Dandanes lahko prek tovrstnih skladb po zaslugi glasbenikov, kot sta Matej Zupan in Andreja Kosmač, razkrivamo in spoznavamo dela, ki so bila nekoč zelo priljubljena, a so kmalu po premieri izginila z repertoarja in padla v pozabo.
GODALNI KVARTET TARTINI: QUATTRO SONATE À QUATTRO
V lanskem letu smo obeležili 250 let od smrti najbolj znanega Pirančana, velikega virtuoza, Giuseppeja Tartinija. V počastitev tega jubileja je piranska občina leto 2020 razglasila za Tartinijevo leto, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in po naročilu Programa ARS, pa je godalni kvartet Tartini posnel štiri Sonate à Quattro. Glasbeniki so sonate poustvarili v radijskem Studiu 13 neposredno pred izbruhom pandemije novega koronavirusa, postprodukcija pa je sledila junija. Album je bogato opremljen z besedili in komentarji v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku.
Na RTV Slovenija smo ponosni, da smo se praznovanju Tartinijevega leta lahko pridružili s prvim snemanjem in izdajo zvočnega albuma štirih Tartinijevih Sonat à Quattro, dejanskih predhodnic klasičnega godalnega kvarteta in to z vrhunskim slovenskim Godalnim kvartetom Tartini. Tartinijev digitalni album, ki bo dostopen po vsem svetu, in CD je za ZKP RTV Slovenija – založbo kakovostnih programov - tudi pomemben projekt našega jubileja – 50-letnice ZKP in s tem negovanja domače kulture in umetnosti tudi na nosilcih zvoka.
HUGO WOLF: ZBORI
Pri ZKP RTV Slovenija so se 160. obletnici rojstva skladatelja samospevov Huga Wolfa poklonili z izdajo njegovega celotnega zborovskega opusa. Pobudo za album je dal skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, nastal pa je v sodelovanju s Program ARS Radia Slovenija, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Društvom Huga Wolfa Slovenj Gradec. Samospevi v izvedbi Komornega zbora RTV Slovenija pod taktirko Stojana Kureta in v klavirski spremljavi Primoža Bratine so bili posneti ob 100. obletnici Wolfove smrti leta 2003 v studiih RTV Slovenija.
Okrogla obletnica Wolfove smrti je pripeljala do zamisli, da sem sestavil monografski program, ki je vključeval vse mešane in tri moške zbore Huga Wolfa. Tako smo bili med redkimi izvajalci Wolfove zborovske glasbe in edini, ki smo takrat posneli njegov celotni opus, z dvema dodatnima zboroma, ki sta bila sicer napisana za zbor in orkester. To je bil pomemben projekt in odgovorno poslanstvo takratnega zbora matične radijske hiše. Ob nastajanju projekta sem k sodelovanju povabil mladega pianista Primoža Bratino, s katerim sva zgledno sodelovala. Oblikovanje zvoka zbora v odnosu do zahtevnega glasbeno vokalnega teksta zahteva daljši vzgojni proces, ki se lahko razvije le v trajnem sodelovanju s tehnično in vokalno izdelanimi pevci.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA: KJE JE TINA?
V sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenije je izšlo 15 pesmi iz otroške kantate Kje je Tina? v izvedbi Otroškega pevskega zbora pod zborovodkinjo Anka Jazbec in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Mojce Lavrenčič. Pesmi so na voljo tako v digitalni obliki kot na CD-ju, na slednjem pa poleg pesmi najdete tudi knjižico z besedili vseh pesmi in z ilustracijami Andreje Gregorič.
Ideja o cikličnem glasbenem delu za otroke je na Prvem programu Radia Slovenija rasla in se postopoma oblikovala že dlje časa. Udejanjila se je ob resničnem dogodku, ki je besedilno navdihnil Barbaro Gregorič Gorenc, glasbeno pa Matevža Goršiča. Nastala je kantata, ki se sprehaja med klasičnim in popularnejšim glasbenim jezikom ter ohranja ravno pravšnjo mero za občutljivo uho današnjega otroka, mladostnika, tudi starša.
100 LET OPERE SNG MARIBOR
Ob koncu praznovanja jubileja mariborske Opere so Radio Slovenija, Program ARS, Založba ZKP RTV Slovenija in SNG Maribor arhivsko gradivo ter posnetke aktualnega umetniškega programa združili v zvočno panoramo delovanja Opere SNG Maribor. Na dvojni izdaji se tako prepričljivo predstavijo zbor, orkester in operni solisti, še posebej s tistim repertoarjem, po katerem so najbolj prepoznavni in s katerim so dosegli največje uspehe.
Prvi posnetki datirajo v pozna 50. leta 20. stoletja, nato se je snemalna dejavnost v prihodnjih desetletjih postopoma razcvetela in dosegla vrh z dvema arhivskima posnetkoma Gounodevega Fausta in Puccinijeve La bohème v osemdesetih letih. Pri Faustu velja omeniti še za današnje pojme velik tehnični podvig, saj so cerkveni prizor snemali tako, da so s pomočjo kabla povezali dvorano, kjer je snemal orkester, in orgle v stolnici čez cesto. Kmalu zatem je sledil snemalni molk, saj zaradi formalnih zapletov med institucijami snemanje ni bilo več mogoče. Kljub temu se mariborska Opera v zadnjih letih dosledno posveča snemanju najvidnejših poustvarjalnih dosežkov, in tako se je nabralo že zajetno število posnetkov, ki so predstavljeni na drugi plošči te izdaje in dajejo temeljit pregled aktualnega umetniškega programa, ki ga izvajajo operni solisti, zbor in orkester.
Dolgoletna partnerska zbirka
BRINA JEŽ BREZAVŠČEK: PONOTRANJENE RAZSEŽNOSTI
Brina Jež Brezavšček je skladateljica izrazito intimne glasbene izpovedi. V njenem opusu je nenavadno malo ali pa nič velikopoteznih simfoničnih del, obsežnih vokalno-instrumentalnih stvaritev, veličastnih, mogočnih opusov … Nasprotno, gre za ustvarjalko intimnih barv, drobnih miniatur, prefinjenega, pretanjenega jezika, vase zazrte, introvertirane glasbene govorice. Zaznamuje jo »subtilen občutek za kreiranje zvoka«, kot je o njeni glasbi posrečeno zapisal angleški kolega Niall O’Loughlin. To pa daje njeni glasbeni prepričljivosti znova neki edinstven značaj.
NEVILLE HALL: OR LOOKED BACK TO THE FLOWING
Glasbo Nevilla Halla (1962) uvrščamo v čas po postmodernizmu. Med široko pahljačo sodobnih kompozicijskih tokov se uvršča med tiste, ki ostajajo zapriseženi estetskemu poslanstvu umetnosti, zaupajo v premišljeno strukturiranost forme, asketsko izrabo najmanjšega materiala ter dvomijo v enoznačno referencialnost glasbe. To že pomeni, da se jasno odmika od postmodernistične želje po izraziti semantični osmislitvi glasbe in s tem povečani komunikativnosti, zapušča pa preprostejše modernistične ideje, povezane predvsem s šokantnostjo, inovativnostjo, razgradnjo obstoječih tehnik in postopkov.
DUO DEKLEVA: CANTICUM SLOVENICUM
Pianista Alenka in Igor Dekleva sta študirala klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani; po diplomi in magisteriju sta leta 1967 začela nastopati kot Klavirski duo Dekleva. V več kot 40-letnem delovanju sta se s koncerti, recitali, nastopi z orkestri, snemanji za radio in televizijo predstavila v Sloveniji, vseh republikah nekdanje Jugoslavije in številnih evropskih državah.
