»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.«
Oblikovati programski sklop z mislijo na starostnike, še posebej tiste v domovih za starejše, ki jih stres in druga občutja – od strahu do osamljenosti – v tem trenutku še posebej prizadenejo, je bila želja, ki je povezala strokovnjake z različnih področij in ustvarjalce programa Ars. Z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje so skupaj zasnovali novo glasbeno-literarno oddajo S skritim leskom se oglaša zakopan spomin (Juan Gelman, iz pesniške zbirke Naprej/nazaj v trenju). Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?«
Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij. Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika.
“Temeljni odziv kateregakoli človeka na poslušanje glasbe je premikanje telesa. To lahko opazimo že pri manjših otrocih, pri starejših pa občasno doživimo presenečenje, ko ljudje, ki sicer hodijo s palico, ob glasbi, ki jih navduši, odvržejo palico in zaplešejo.”
Poslušanje glasbe je nefarmakološka, cenovno dostopna in neinvazivna metoda zdravljenja, njeni začetki segajo do prvih civilizacij. Starejši so danes v tem smislu odrinjeni, saj danes poslušanje glasbe temelji na uporabi tehnologije, ki je starejšim manj dostopna. Po drugi strani poslušanje glasbe posamezno, predvsem pa v skupini omogoča povezovanje med ljudmi, kar je osnova dobrega razvoja in ohranjanja zdravja vsakega posameznika, tudi starostnikov.
»Nič nas ne poveže med sabo bolj neposredno kot glasba. Povezovanje ljudi med seboj je razlog, da glasba obstaja! Če skupaj plešemo, pojemo, igramo, se v nas nezavedno razvija občutje medsebojne pripadnosti.«
Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.
»Starejšim pošljite seznam pesmi in skladb iz časov njihove mladosti, ko so bili stari 15–20 let. Še posebej je to pomembno za tiste, ki zaradi izolacije ne morejo sprejemati obiskov.«
Zato vas vabimo na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. Vabimo vas, da se povežemo prek radijskega sprejemnika, skupaj poslušamo, zapojemo, soustvarjamo, raziskujemo.
Pri poslušanju glasbe so učinki odvisni predvsem od tempa, frekvenčne strukture glasbe in glasbene zvrsti. Pri uporabi glasbe v medicinske namene v raziskavah poročajo o številnih za zdravje ugodnih učinkih, npr. predvajanje posnete glasbe za zmanjševanje stresa, bolečin, potrebe po pomirjevalih, zmanjševanje epileptičnih napadov, anksioznosti in depresije ter za izboljšanje spanca in razpoloženja. (iz projektne dokumentacije dr. Maje Derlink, izr. prof. dr. Uroša Kovačiča in dr. Katarine Habe z Medicinske fakultete in Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani)
Zaradi velike heterogenosti metod ni soglasja glede protokolov za terapevtsko poslušanje glasbe niti za učinkovitost določenih pristopov niti za karakteristike glasbe, ki naj bi bile najučinkovitejše. Tudi razlike med osebnostmi in kognitivnimi lastnostmi vplivajo na psihološki in fiziološki odziv na različne zvrsti glasbe. A ko ljudi vprašajo o razlogih za poslušanje glasbe, med glavnimi razlogi izpostavijo učinek na čustva in uravnavanje čustvovanja.
Glasbeno-literarni program bo prepleten s pogovori o pomenu glasbe v naših življenjih, razmišljali pa bomo tudi o učinkih poslušanja glasbe na psihofizično počutje. Naši gostje v soboto, 18. aprila, bodo prof. Uroš Kovačič z Medicinske fakultete, dr. Rajko Muršič s Filozofske fakultete, režiser in glasbenik Edi Majaron in glasbena terapevtka Mihaela Kavčič. Program bo vodil Alen Jelen, veselimo pa se tudi vaših klicev: glasbenih spominov, ki bi jih želeli deliti, in pozdravov, ki bi jih želeli izreči.
Program soustvarjajo: dr. Maja Derlink (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), lutkovna oblikovalka in pedagoginja Agata Freyer, Katarina Habe (Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani), glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, dr. Helena Korošec (Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. Uroš Kovačič (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. mag. Špela Loti Knoll (Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo), režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, dr. Rajko Muršič (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. med. spec. Igor M. Ravnik, študentka socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Veronika Rogelj, nevrolog in glasbenik, dr. med. Marko Zupan in sodelavci Radia Slovenija (Mojca Blažej Cirej, Urban Gruden, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Tina Kozin, Ana Krauthaker, Vlado Motnikar, Tina Ogrin, Gregor Pirš, Saška Rakef, Magda Tušar, Maja Žvokelj in drugi).
»In tudi v tem nestalnem, čudnem veku / si srečo in vse lepo voščijo ljudje«
Program v soboto, 18. aprila
7.30–8.00
Gost: prof. Uroš Kovačič
O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
8.00–8.05
Lirični utrinek: Domači Ars
8.05–8.45
Gost: dr. Rajko Muršič
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo
Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
8.45–9.25
Gost: režiser in glasbenik Edi Majaron
Glasba: Kar smo njega dni poslušali
9.25–9.45
Glasbena terapija z Mihaelo Kavčič
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
9.25–10.00
Glasbeni hiti 1930–1960.
