Informativne vsebine
Na predvečer dneva upora proti okupatorju se bomo na TV SLO 1 z neposrednim prenosom državne proslave preselili v Črnomelj, kjer se je leta 1941 formiral Slovenski narodnoosvobodilni svet. Po tragični uvodni točki, ki slika stiske narodnoosvobodilnega boja, se bo predstava prelevila v vznesen in svetel dan kulture in pomembnih političnih odločitev za formiranje države v osvobojeni Beli krajini. Poleg baletnih plesalcev ljubljanske opere in baleta ter igralcev ljubljanske drame bodo sodelovali odlični glasbeni in plesni sestavi iz lokalnega okolja. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar.
Slovenija letos praznuje 20 let od vstopa v Evropsko unijo. Širitev Unije je Romano Prodi, ki je bil takrat predsednik Evropske komisije, v noči na 1. maj 2004 pričakal na trgu Evrope med Gorico in Novo Gorico. V pogovoru za RTV Slovenija nekdanji predsednik evropske komisije v pogovoru z Jankom Petrovcem obuja spomine na deževno prelomno noč, dvajset let pozneje pa ostaja zapriseženi privrženec ideje skupne Evrope.
Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, se bomo posvetili zgodbam in spominom tistih, ki so vojno doživeli skozi otroške oči. Tudi danes premnoge otroške oči doživljajo strahote vojne, zato bomo izpostavili zgodbe danes že ostarelih preživelih, zadnje generacije, ki se še spominja dogodkov iz časa okupacije slovenskega ozemlja, in osvetlili spomine, ki jih nosijo v sebi vsa ta desetletja.
Ob prazniku dela bomo pripravili prispevek o položaju sindikalnih zaupnikov.
Na strani multimedijskega portala MMC podrobno boste našli poglobljene tematske članke o 20 letih vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Osvetlili bomo, kako je potekal vstop Slovenije v Evropsko unijo, o tem bo spregovoril tudi Janez Potočnik, ki je bil takrat glavni pogajalec. Svoje videnje Slovenije po 20 letih članstva pa bodo razgrnili tudi dopisniki več tujih držav v Bruslju.
Angažirana glasba
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga
To je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Gre za pozabljeno svetovno zakladnico pesmi iz druge svetovne vojne – časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Režiser Aleš Žemlja.
... Za svobodo, za kruh – Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z gosti
Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Na koncertu so z njimi nastopili Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.
Pozdrav iz Idrije, Godbeno društvo rudarjev Idrija
Idrijska rudarska godba je najstarejša tako na Slovenskem kot v Evropi. Že več kot 340 let je stalnica glasbenega dogajanja v najstarejšem slovenskem rudarskem mestu. Godba iz Idrije, ki se sedaj uradno imenuje Godbeno društvo rudarjev Idrija, še vedno krepko koraka naprej. Režija Dušan Moravec.
Tematski filmski program
Ne bom več luzerka
Film je pripoved o generaciji, ki se le stežka prebija v svet odraslih in išče izhode iz svoje neprostovoljne podaljšane mladosti, zaznamovane z odvisnostjo od staršev in brezperspektivnostjo domačega okolja. 29-letna Špela je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani …
Scenarij in režija Urša Menart, v glavnih vlogah Eva Jesenovec, Živa Selan, Branko Završan, Jurij Drevenšek, Aljaž Jovanović in drugi.
Nasvidenje v naslednji vojni
Epska pripoved o kaosu vojne. Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika, slovenski partizan Berk in nemški vojak Bitter, in znova oživijo spomini na čas, ko sta se borila na nasprotnih straneh. Režija Živojin Pavlović, v glavnih vlogah Metod Pevec, Tanja Poberžnik, Jožica Avbelj, Ivo Ban, Draga Potočnjak, Brane Grubar, Demeter Bitenc.
Nahrani me z besedami
Da bi izpopolnil svojo nenavadno raziskavo, Robert odpotuje v Italijo, kjer naleti na nenavadnega brezdomca. Začne mu slediti in za Robertom se izgubi vsaka sled.
Njegovo izginotje prisili očeta Janeza, da po mnogih letih pokliče starejšega sina Mateja. Kljub nerazrešenim sporom iz preteklosti se Matej odloči, da bo očetu pomagal pri iskanju brata in skupaj odpotujeta v Italijo. Ker pa Janez ne more pustiti same svoje dementne žene, se k njej začasno preseli Matejeva družina. Zgodba se v čustvenem toku dviguje do visokih tonov in izzveni v smer, kjer se pojavijo temeljna vprašanja o smislu življenja in iskanja. Scenarij in režija Martin Turk, v glavnih vlogah Sebastian Cavazza, Boris Cavazza, Jure Henigman, Maša Derganc, Miranda Caharija in drugi.
Zapelji me
Luka, 19 letni mladenič, odhaja iz mladinskega doma, svojega edinega zatočišča, kjer je zapuščen od mame in sorodnikov preživel zadnjih devet let. Ob vstopu v novo življenjsko obdobje je njegova želja, da odkrije, kje je pokopan njegov oče. Zaposli se v tovarni za predelavo mesnih izdelkov, kjer spozna prikupno Ajdo in se vanjo zaljubi. Toda preteklost in spomini na otroštvo mu ne dajo miru, zato se odpravi po sledeh svoje družine in kmalu odkrije pretresljivo skrivnost, ki spremeni njegov pogled na svet. Scenarij in režija Marko Šantić, igrajo Janko Mandić, Nina Rakovec in drugi.
Babica gre na jug
Prvi celovečerni film, posnet v samostojni Sloveniji, je komedija o na moč mladostni gospe, ki se, namesto da bi živela v domu za ostarele, na štop odpravi na morje. Mladi nepridiprav, čedno dekle in kup denarja, ki ga babica priigra v igralnici, so zagotovilo za zabavne prigode. Režija Vinci Vogue Anžlovar, v glavnih vlogah Majolka Šuklje, Bojan Emeršič in Nataša Matjašec.
Dedek gre na jug
Film je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira. Odloči se ga odpeljati v Srbijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnega spleta okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma in življenje gre od tu naprej po svoji poti. Režija Vinci Vogue Anžlovar, v glavnih vlogah Tosja Flaker Berce, Jan Bučar in Boris Cavazza.
Sanremo
Bruno in Duša, oba z demenco, živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. In čeprav je tako, se želita vedno znova srečati. Scenarij in režija Miroslav Mandić, igrajo Silva Čušin, Sandi Pavlin, Barbara Vidovič, Barbara Cerar, Mojca Funkl, Lara Komar, Boris Cavazza …
Skupaj
Film nas na začetku uvede v utečeno življenje funkcionalne, vendar neklasične družine: najstnica Mia srečno živi s svojim očetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. To harmonično skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt in zaradi neurejenih odnosov v širši družini postane negotovo, ali bosta Luka in Mia v prihodnje še lahko živela skupaj. Scenarij Irena Svetek, režija Marko Šantić. Igrajo Nadja Debeljak, Primož Bezjak, Jernej Šugman, Silva Čušin, Ivo Ban, Olga Kacjan, Gal Golob.
Dokumenti časa
Pesem upora, dokumentarni film
Dokumentarni film Pesem upora je nastal v letu, ko je Partizanski pevski zbor, naslednik Invalidskega pevskega zbora, slavil 65-letnico. Partizanske pesmi upora lahko po nekaj letih pozabe danes slišimo na koncertih, veselicah, v športnih dvoranah … Zdi se, da je ljudje ne želijo pozabiti. Da jo pojejo takrat, ko jim je težko. Udarniške rime in ritmi ohranjajo upanje in prenašajo sporočila o pomenu za mnoge temeljnih človeških vrednot. V boj za boljši danes gredo Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Garažni ženski pevski zbor Kombinat. Režija Andraž Pöschl.
Pozabljeni, dokumentarni film
Film prinaša enega od kamenčkov v mozaik zavedanja, kako drugačna je bila izkušnja Primorcev in Istranov v času fašizma. Kako so tisoči prisilno zapustili svoje domove, nekateri kot italijanski vojaki, drugi kot interniranci in konfiniranci. Kako so živeli in preživeli v izgnanstvu na jugu Italije in kako so se po njeni kapitulaciji v prekomorskih brigadah pridružili partizanski vojski in odigrali pomembno vlogo v zaključnih bojih osvobajanja države. In se morali še leta po vojni boriti za svoj status, kajti imeli so jih za drugorazredne partizane. Film nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, Campo 65, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih ... Scenarij Miloš Batistuta, režija Sonja Cerkvenik.
Bella ciao, italijanski dokumentarni film
Priljubljeni italijanski napev velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom in boja za svobodo po vsem svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov, v dokumentarnem filmu pa raziščejo tudi njen izvor in zgodovino, ki sega celo v 16. stoletje.
Na poti k ljudem, dokumentarno – izobraževalna oddaja
Na območju Slovenije deluje okrog 950 patronažnih medicinskih sester, ki so vsak dan v oporo številnim bolnikom. V filmu spoznamo njihovo požrtvovalno delo, ki zajema preventivno in kurativno zdravstveno nego, od spremljanja zdravstvenega stanja pacientov na njihovem domu do preventivne obravnave otročnic in dojenčkov po odpustu iz porodnišnice. V zadnjem času se zahtevnost njihovega dela povečuje, saj se bolniki hitreje vračajo v domače okolje. Scenarij in režija Magda Lapajne.
Je praznik dela še praznik vseh delavcev?, dokumentarni feljton
Slovenija postaja vse bogatejša družba, toda še vedno so številni delavci med nami prepričani, da bi se bogastvo in dobiček, ki izhajata iz tehnološkega napredka in gospodarske rasti, morala v družbi pravičneje deliti in s tem izboljšati položaj delavca, njegovo delo pa olajšati. Razvoj naj bi zagotavljal boljše življenje. Pa to res drži za vse med nami? Scenarij Neva Novljan, režija Franc Arko.
Zadovoljni delavec ali kako so sabotirali delo, finski dokumentarni film
Dokumentarni film pripoveduje o tem, kako prazen korporativni žargon, kultura molka, lažne spremembe, nesposobno vodenje in podobne težave vplivajo na delo, zdravje in zadovoljstvo zaposlenih.
Kanižarica, delu čast in oblast, dokumentarni film
Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
Prijatelji mladih – 70 let ZPMS, dokumentarni film
Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne deležnike – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Zveza Prijateljev Mladine Slovenije je bila gonilna sila za uvedbo praks, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje ... Scenarij in režija Maja Pavlin.
Po službi, koprodukcijski dokumentarni film
Dokumentarni film se poglobi v različne kulture dela, od deloholizma in suženjskih služb na eni do preobilice prostega časa in brezdelja na delovnem mestu na drugi strani. Dotakne pa se tudi prihodnosti dela, ko bodo številna delovna mesta nadomestili stroji in umetna inteligenca.
Literarne in igrane radijske vsebine
Izbrana proza, Vitomil Zupan: Menuet za kitaro
Dan upora je za slovenski narod pomemben praznik – slavi namreč odločitev naroda, da se upre okupatorju. Med strahom in pogumom je narod izbral pogum, željo po svobodi. Tudi o tem občutku svobode slovenskih partizanov pripoveduje odlomek iz romana Menuet za kitaro, pa o kaotičnosti boja s sovražnikom, razpoloženju v enoti ...
Literarni nokturno, Edvard Kocbek: Pričevanja
Knjiga Pričevanja prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz časa druge svetovne vojne, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane.
Kratka radijska igra, 13.05, Daniel Odija – Mateja Valentič: Glažuta
Igra kaže morečo banalnost delavčevega vsakdana, na katero se nehote mora navaditi tudi mladenič, za katerega je to prva služba. Na žalost postajajo take zgodbe vse bolj del naše vsakdanjosti. Duhamoren delovnik mladega fizičnega delavca, ki se počasi privaja na brezsmiselno življenje. Režija Jože Valentič.
Literarni nokturno, Slovenski pesniki o delu
Oddaja prinaša izbor pesnikov, rojenih okoli leta 1900, in njihovo ubeseditev dela. Ta v verzih avtorjev iz motiva prerašča v témo, katere sestavni del so družbene krivice, razlike in izkoriščanje človeka. Izbrane pesnice in pesniki so Edvard Kocbek, Tone Seliškar, France Onič, Srečko Kosovel, Anica Černej in Vida Taufer.
Radijska igra, Vinko Möderndorfer: Račun
Čustveno obarvana zgodba prek žanra kriminalke spregovori o prehodu državnega podjetja v zasebne roke. To povzroči množičen odpust delavcev in več osebnih tragedij, naposled pa tudi to, da se eden od najstarejših delavcev iz obupa nad razmerami odloči za podobno dejanje kakor Cankarjev hlapec Jernej. Političnemu mogotcu izstavi račun za njegovo kriminalno početje. Režija Vinko Möderndorfer.
Literarni nokturno, J. K. Jerome: Rad imam delo
Britanski pisatelj Jerome Klapka Jerome je avtor del, ki so tudi med našimi bralci našla veliko prijateljev: Trije možje v čolnu, Trije možje se klatijo in Dnevnik romanja. V prvem delu se George, Harris in pripovedovalec J. utrujeni, vsega siti in bolni odločijo, da potrebujejo oddih in se v družbi psička Montmorencyja odpravijo na potovanje s čolnom po Temzi. Nekega dne Harris predlaga, da bi J. in George veslala, on sam pa bi krmaril. J. ni navdušen in njegov predlog vzame kot iztočnico za razpravo o svojem odnosu do dela in kako rad ga ima pravzaprav.
