Spremembe, ki smo jim bili priča v 30 letih samostojne in neodvisne države, so velike. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije pa so jih poskusili osvetliti in spodbuditi obiskovalce, da o kateri izmed tem pobrskajo tudi sami.

"Šli smo zelo na široko in veliko predstavljenih tem kliče po novih in še bolj poglobljenih predstavitvah. Ob tem projektu so se nam odprle nove teme in vrata, z nami je sodelovalo več kot 120 zunanjih partnerjev. In morda to nakaže smer muzeja tudi v prihodnjih letih: dopolnjevanje zbirk, obravnava novejših tematik," pove kustosinja in ena izmed avtoric razstave Republika Slovenija 30 let Irena Ribič.

Da gre za razstavo, ki ima predstavljenih daleč največ kosov v zadnjih letih, doda kustosinja Nataša Strlič. Ker pa obiskovalcev niso želeli preveč obremeniti, ima vsaka razstavna soba osrednji predmet, ki pade v oči – ogromen lesen model, ki je služil kot za odlitek novega državnega grba, model Pipistrelovega letala, oblačilo Nuše Derenda na Evroviziji, kabina s predstavitvijo izjemnega kirurškega dela dr. Uroša Ahčana.

Knjiga je pomemben del teh 30 let

Skozi vso razstavo pa nas spremljajo slovenske besede in knjige. Slovenski narod se je oblikoval tudi na podlagi skupnega jezika in tako lahko skozi prikaz besed leta podoživimo teme, ki so zaznamovale pretekla leta, skozi aplikaciji portala Fran in interaktivnega zemljevida slovenskih narečij pa barvitost, ki jo premore slovenščina. Izpostavljeni so romani, ki so bili nagrajeni z nagrado kresnik (podeljujejo jo od leta 1991), jubilejna izdaja slovenske ustave, prevodi romana To noč sem jo videl Draga Jančarja, stolp iz del Slavoja Žižka ...

Novi simboli

"Nastanek nove države ni le politični akt, s sabo prinese veliko stvari: od novih državnih simbolov, listin, registrskih tablic, v to je vpleten ogromen aparat," poudari kustosinja Strlič, ko se sprehodimo med vitrinami s slovenskimi potnimi listi, prvim denarjem ‒ vrednostni boni, tolarji in prvo izdajo slovenskih evrskih kovancev.

Nove slovenske simbole so želeli predstaviti na drugačen, neklasičen način. Tako kitice Zdravljice in slovensko himno spremljajo ilustracije Damijana Stepančiča, na steni pa se bohoti ogromen lesen model, s pomočjo katerega so v Litostroju vlili slovenski grb, ki visi v osrednji dvorani državnega zbora.

Upad politične participacije in turbulentna leta v gospodarstvu

Tam, kjer sedijo predstavniki političnih strank, ki jih na vsakih parlamentarnih volitvah volivci izvolijo kot svoje zastopnike. To, da ljudje po treh desetletjih z demokracijo, ki jo izvajamo skozi stranke, niso preveč zadovoljni, je razvidno iz prikaza lokalnih volitev ‒ vedno bolj zaupajo kandidatom, ki imajo svoje liste in niso neposredno predstavniki političnih strank. Razstavljeno je tudi propagandno gradivo pred volitvami, ki kaže, kako se spreminja politična kampanja.

Spreminjala pa se je tudi gospodarska podoba. Privatizacija, zakon o denacionalizaciji, stanovanjski zakon, zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in certifikati so zaznamovali prva leta. Propadlo je veliko podjetij, a nastalo tudi veliko novih. Delavci in sindikati so bili svoj boj, spregledati pa ni bilo mogoče niti gospodarskega kriminala. Tega je bilo manj od drugih kaznivih dejanj, a škoda, ki jo je povzročil, je veliko večja, poudarijo avtorji razstave.

"Vrednost muzeja in kustosa je, da v pravem trenutku prepozna pomen in simbolno vrednost vsakdanjih stvari in jih shrani. Za nazaj točno vemo, kaj je tisto, kar je pomembno, v samem dejanskem času, pa je to težje prepoznati," pojasnjuje Nataš Strlič, ko se sprehodimo pod 'inštalacijo' nakupovalnih vrečk, ki nam budijo spomin na blagovne znamke in njihov razvoj. Tudi razstavljena uniforma stevardese Adrie Airways iz 90. let – obleka podjetja Mura, bluza podjetja Labod, in šal iz Svilanita ‒ govori po dveh letih od propada družbe svojo zgodbo.

"30 let je dolga doba, šele ko pogledaš vse te dosežke in mejnike, ugotoviš, kaj vse se je v tem času spremenilo," poudari Irena Ribič v predelu razstave, kjer so prikazani utrinki iz popkulture, vsakdanjega življenja, začetkov dostopnosti mobilne telefonije, priključka na svetovni splet ter na drugi strani vedno večje socialne razslojenosti.

Skulptura, posvečena filozofski misli Slavoja Žižka

"Naša naloga kot zgodovinarjev je, da smo čim bolj objektivni. To je 30-letni proces. So slabe reči in je veliko dobrih," razmišlja kustosinja Ribič. In v Sloveniji so delovali ter še delujejo mnogi izjemni posamezniki ‒ Nobelova nagrajenka Lučka Kajfež Bogataj, kuharska mojstrica Ana Roš, kirurg Uroš Ahčan, gledališki režiser Tomaž Pandur, člani Novega kolektivizma.

"Nekateri eksponati presenetijo, a to smo želeli, da si ljudje zapomnijo poudarke," pokomentira kustosinja Strlič skulpturo kiparja Metoda Frlica: Diham in pišem, posvečeno filozofu Slavoju Žižku. V stolpu iz knjig, ki sega skoraj do stropa, so vsa Žižkova dela, ki jih najdemo v Cobissu in kjer je Žižek edini avtor – izvirna dela, prevodi in izdaje tujih del. Vsaka je v stolpu le enkrat. "Skoraj ga nisem uspel dohajati, saj povprečno naredi 15 naslovov na letu. Mišljeno je tudi kot babilonski stolp. Filozofijo sem sam včasih razumel kot strnjeno misel, a na koncu ugotoviš, da gre za velikansko količino besed," idejo za njegovo umetnino pojasni kipar Frlic. Stolp zaključujeta dve rdeči srci: "Na enem predavanju je nato po vseh teh besedah izjavil, da nas lahko reši le ljubezen." Skulpturo sestavljajo še ogromen model Žižkove glave, njegova roka ki se ves čas odloča, ali bo kritična do sistemov, ter trebuh, kjer se predvaja delček asociacije iz filma Psiho, saj je Žižek cineast, in sicer odtok, ki "predstavlja Žižkov popek, voda pa besede, ki ves čas odtekajo."

Šport kot paradni konj

Poseben poudarek je na razstavi posvečen tudi uspehom slovenskih športnikov in olimpionikov. V nadstropju višje pa je postavljena samostojna razstava, posvečena športnim dosežkom preteklih treh desetletij. Slovenski športniki so po osamosvojitvi nastopili na 15 olimpijskih igrah ter osvojili 40 medalj. Njihov uspeh so z osvojenimi 22 medaljami dopolnjevali tudi slovenski paraolimpijski športniki in športnice.

30 slovenskih samostojnih let je torej prikaz najrazličnejši plasti, ki govorijo zgodbo o najnovejši zgodovini slovenskega prostora. "Verjetno izbor nekomu ne bo všeč, a gre za naš izbor. Trudili smo se zaobjeti čim več, a na eni točki je treba narediti piko, saj muzejska predstavitev ne prenese prenatrpanosti. Smo pa vedno odprti za sugestije, saj gre za zelo aktualno obdobje," ob koncu izpostavi Irena Ribič. Razstava bo na ogled do jeseni, z evidentiranjem ogromne količine gradiva pa se muzeju odpirajo nove teme, ki jih bodo osvetljevali v prihodnje.