"Skupščina RS je bila ključno telo, kjer so se sprejeli vsi za osamosvojitev pomembni dokumenti. In Bučar je tej 240-članski delegatski posadki predsedoval," je poudarila Peskova in dodala, da v kolikor jemljemo osamosvojitev kot posledico demokratizacije, potem je temu procesu tudi z Majniško deklaracijo, Odborom za varstvo človekovih pravic ter Novo revijo itd. vtisnil močan pečat.

Gre za enega najbolj izobraženih Slovencev svojega časa, ki si je podlago za delo in življenje nabral v škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Obvladal je pet tujih jezikov, vključno z latinščino in grščino, ki ju je govoril za "malo malico". "Velik duh! Med pomembnejšimi Slovenci minulega stoletja. Bil je narodno zaveden do kraja, prepričan Evropejec in kristjan," je dejala Peskova.

Rosvita Pesek, sicer tudi voditeljica informativne oddaje Odmevi, je knjigo o življenju Franceta Bučarja naslovila preprosto Bučar, v njej pa se je posvetila predvsem njegovi vlogi pri nastanku neodvisne slovenske države. "Če je nastanek slovenske države vrh naše nacionalne zrelosti, je dal Bučar nastanku neodvisne države neizbrisen pečat. Ne le s tem, ko je sedel na najpomembnejšem mestu v skupščini, pač pa tudi z vsemi tistimi dejanji, ki jih je naredil v času demokratizacije," je dejala avtorica ob predstavitvi knjige.
.

.

Zgodovinska vloga realno ocenjena
Bučarjeva vloga v slovenskem zgodovinopisju je po mnenju Peskove realno ocenjena. Zadnja leta se sicer na njegovo ime stresa nekaj "hudih obtožb in predvsem sterotipov", ki nimajo nobene podlage v dejstvih. Ena takšna "floskula" je očitek, da je Bučar glavni krivec, da v Sloveniji ni bilo lustracije. "Če že iščemo krivce za odsotnost lustracijske zakonodaje, je pošteno povedati, da politične stranke, ki jo zagovarjajo, nikoli niso imele takšne moči v zakonodajnem telesu, da bi jo lahko uveljavile. Kot veste, je edina delna lustracijska določba Pučnikovo dopolnilo, ki je veljalo za sodnike, da torej tisti, ki so v postopkih kršili človekove pravice, ne morejo biti izvoljeni v trajni mandat," je navedla in dodala, da je bila omenjena odločba sprejeta v mandatu 1992-1996.

Največja Bučarjeva napaka je bila po njenih besedah ta, da je v svojem zelo usodnem spisu Novi politični zemljevid Slovenije nakazal razpad SDZ-ja in posledično Demosa. "Nič ni naredil za to, da bi ti dve ključni ustanovi obstali skupaj, pač pa je pomagal pri majanju kola, ki se je potem prehitro izruval in odvrgel," je ocenila.

Katastrofalne interpretacije arhivov SDV-ja
Interpretacije arhivov SDV-ja so po besedah Peskove pogrnile na celi črti. "Nikamor ne bomo prišli z zmerjanjem, kdo je bil udbaš in koga niso ujeli v svoje mreže. Pomembno je vedeti v kakšnih okoliščinah je to postal in kaj je kot špicelj počel. Koliko ljudem je škodoval, ali sploh ni hotel pisati poročil, ali je zavajal SDV. To je naloga in delo resnih raziskovalcev SDV-jevskih arhivov, ne pa delni seznami sodelavcev, ki v resnici nič ne povedo," je pojasnila.

Vprašanje patriotizma bi moralo resno skrbeti slovenske izobraževalne ustanove, predvsem šolstvo, a se žal po njenih besedah na tem področju skoraj nič ne dogaja. "Ljubezen do naše Slovenije, od prekmurskih ravnic do obale pa je pa neizmerna. Bolj ponosnega naroda na svojo zemljo, kot smo mi, še nisem srečala," je dejala v odgovoru bralcu.

Blagodejna sprava Janša-Kučan
Na vprašanje MMC-jevega bralca, kdaj bo prišlo do sprave med Milanom Kučanom in Janezom Janšo, je odvrnila, da ne ve, bi pa gotovo bilo blagodejno, "če bi drug drugemu priznala dejanja, ki so bila ključna za Slovenijo in v katerih sta imela vsak od njiju pomembno vlogo. To bi bi dober prispevek v našo novejšo zgodovino."

O morebitnem prihodnjem projektu pisanja biografije Janeza Janše je dejala: "Nikoli ne reci nikoli." Njen naslednji projekt bo sicer dokumentarni film o Slovencih v zadnjih 200 letih, ki ji bo po lastni oceni vzel debelo leto časa. "Mohorjeva založba iz Celovca dela knjižno zbirko Kako so gradili državo. Vanjo gotovo sodita še Oman in Peterle," je v klepetalnici naštela mogoče prihodnje projekte.