Slovenija je bila konec novembra 1991 med prvimi državami na svetu, ki se je povezala na internet, zato ni presenetljivo, da je dokaj hitro registrirala tudi svojo domeno. Uradni datum registracije domene .si pri organizaciji IANA se je zgodil 1. aprila 1992, tako da na Akademski in raziskovalni mreži Slovenije (Arnes) ta dan štejejo kot njen uradni rojstni dan.

"Pred 30 leti je bila domena zgolj besedni naslov računalnika, internet pa neko orodje za komunikacijo nekaj znanstvenih izbrancev," je na sprejemu, ki ga je ob 30-letnici domene .si priredil predsednik republike Borut Pahor, spomnila vodja Registra.si Barbara Povše Golob in dodala, da smo skupaj z osamosvojitvijo pred 30 leti dobili tudi digitalno identiteto – .si. "Tega ne bi bilo, če ne bi bilo med nami nekaj zagnanih strokovnjakov, ki so si upali, ki so znali," je poudarila.

A korenine slovenskih korakov v virtualni svet segajo še v čas prejšnje države, v 80. leta. Direktor Arnesa Marko Bonač je že pred leti za naš portal opisal okoliščine rojevanja interneta v Sloveniji. "IJS je bil v zadnjih letih Jugoslavije vodilen na tem področju v državi, pomagal je tudi nekaterim drugim univerzam po Jugoslaviji, da so se povezale z internetom. Velike zasluge ima takratni direktor Tomaž Kalin, ki je navezal stike s tujimi profesorji in je bil pobudnik razvoja. Tedaj sem bil na IJS-ju mladi raziskovalec in manjša skupina nas je naredila prve korake v internet. Izmenjevala se je predvsem pošta. To so bili zanimivi časi," se je spominjal.

Na Institutu Jožef Stefan so že takrat izvajali raziskave o komuniciranju računalnikov in ugotavljali, kako jih povezati, razlaga Bonač v posebnih videoposnetkih, ki so jih upravljavci slovenske domene Register.si (ta deluje v okviru Arnesa) pripravili ob obletnici. "Takrat internet ni bil edini način, da se to dela, bilo je mnogo drugih stvari, bilo je tudi mnogo raziskav, na kakšen način naj se računalniki med sabo pogovarjajo. Ene raziskave so bile tudi na področju interneta. In tako se je na Jožefu Stefanu že leta 1989 pridobila vrhnja domena za nekdanjo Jugoslavijo (.yu)."

Z razpadom Jugoslavije je domena .yu prešla na takrat novonastalo Slovenijo, saj so jo upravljali v Ljubljani. A sočasno z osamosvojitvijo se je pojavila tudi težnja po svoji domeni. Kot se spominja Bonač, je bila prva želja, da bi registrirali domeno .sl, a jih je prehitela Sierra Leone, zato so na koncu izbrali .si.

Dvoznakovne oznake podeljuje mednarodna organizacija za standardizacijo ISO s sedežem v Ženevi. Ena izmed nalog je, da skrbijo za mednarodno priznane oznake držav in njihovih delov. Na podlagi tega standarda se uporabljajo oznake držav v poštnih storitvah, imamo jih tudi v potnih listih in ne nazadnje kot vrhnje domene v spletnih naslovih, ob tem pojasnjujejo na Registru.si.

Kot omenjeno, so nato vrhnjo domeno .si registrirali pri organizaciji IANA (Internet Assigned Numbers Authority), ki vodi seznam vseh spletnih končnic oz. vrhnjih domen in vzdržuje t. i. korenski strežnik. Ta vsebuje podatke o vseh vrhnjih domenah in domenskih strežnikih teh domen.

7. maja leta 1992 je bil nato ustanovljen še Javni zavod Arnes, ki je dobil različne naloge, ena izmed njih je bila tudi "upravljanje slovenskega naslovnega prostora (koda SI) v računalniških mrežah", s čimer je Arnes postal register za domeno .si. Danes za ta del dejavnosti skrbi Register.si, ki upravlja podatkovno bazo vseh domen in oseb, ki so te domene registrirali. Prav tako tudi vzdržuje sistem za registracijo domen in DNS-strežnik za .si, ki vsebuje seznam domen in njihovih imenskih strežnikov, ta seznam pa se nato distribuira po preostalih strežnikih po svetu, razlagajo na Registru.

Sorodna novica Slovenija je pred 30 leti sodila med peščico držav, ki so že imele dostop do interneta

V prvih dveh letih je Slovenija upravljala obe domeni (.si in .yu), nato pa domeno .yu vrnila Federativni republiki Jugoslaviji – upravljanje je prevzela Univerza v Beogradu. Icann je končnico .yu s seznama dovoljenih nacionalnih vrhnjih domen umaknil leta 2006, spletne strani pod domeno .yu, niso bile več dostopne od 30. septembra 2009, še navajajo pri Registru.

Ker so do aprila 1992 že delovale nekatere slovenske spletne strani pod domeno .yu – kot se spominja Bonač, jih je bilo okoli 10 –, so na slovensko domeno sočasno prenesli vse, tako da prva spletna stran z domeno .si ni bila ena, ampak jih je bilo več, in sicer: ki.si, arnes.si, aster.si, ijs.si, zrc-sazu.si, izum.si, pasadena.si, hermes.si, uni-lj.si, uni-mb.si ...

Prvo desetletje je število registriranih domen pod .si raslo počasi. Šele leta 2001 je številka presegla 10.000. Leta 1996 je Register.si pripravil tudi prva pisna pravila za registracijo, ki so veljala do konca marca 2005 in so bila precej stroga: nosilec domene je bil lahko le slovenski poslovni subjekt, ki je lahko registriral le eno domeno za nedoločen čas, je pa bila ta brezplačna.

Ker je bilo zahtevkov za registracijo domen s končnico .si vedno več, so leta 2005 uvedli plačevanje za domene. Kljub temu je skupaj s širitvijo spleta in njegove dostopnosti število registriranih domen strmo naraščalo – do leta 2012 je bilo registriranih že 100.000 domen. Danes jih je po podatkih Registra 147.929.

S tem se pionirsko delo na področju razvoja interneta v Sloveniji ni ustavilo. Kar hitro je namreč IJS sledil Timu Berners-Leeju, ki je leta 1993 prepričal vodstvo Cerna, kjer je delal, da dovoli javni dostop do strani, ki jo je postavil. Prva slovenska stran je namreč zaživela le malo pozneje, in sicer novembra 1993, ko je Mark Martinec s sodelavci z Instituta Jožef Stefan na računalniku CONVEX C3860 v tedanjem Nacionalnem superračunalniškem centru vzpostavil prvi slovenski spletni strežnik. Na spletnih straneh ni predstavil samo raziskovalnega dela instituta, ampak tudi Slovenijo. "Predstavitev je bila javno objavljena 23. novembra 1993 in je bila 20. januarja 1994 skupaj z Japonsko izbrana za najboljšo predstavitev države na svetu," so pred dobrimi tremi leti pojasnjevali na Arnesu.

"Poleg predstavitve je spletna stran začela kmalu vsebovati povezave na različne ustanove, ki so se vključevale v svetovni splet. Na podlagi tega je nastal eden prvih nacionalnih indeksov spletnih strani, s tem pa je stran www.ijs.si/slo (SloWWWenija) postala tudi odskočna stran za slovenske uporabnike spleta. 1. marca 1994 je stran prerasla v projekt Mat’kurja," so na Arnesu navajali ob 25-letnici vzpostavitve prve slovenske spletne strani.

Zelo zgodaj je svojo domeno dobila tudi stran, ki jo ravnokar berete (rtvslo.si), saj je začela delovati že konec leta 1995 (24. decembra).

Kaj danes počne Register?

Danes Register.si omogoča registracijo domen, predvsem pa upravljajo vrhnjo strežniško DNS-strukturo, je na sprejemu pri Pahorju še pojasnila Barbara Povše Golob. "Od našega dobrega dela je odvisno delovanje praktično celotnega interneta pod .si. In to, da niste slišali za nas, verjetno pomeni, da smo delali dobro. Ker če bi velikokrast slišali za nas, bi bilo to verjetno povezano s kakšno "temo" na internetu in obupnimi posledicami," je na kratko povzela današnje delovanje Registra.

Pahor: To so lahko storili le tisti, ki so vedeli, za kaj gre

Borut Pahor je 30-letnico domene .si postavil ob bok številnim drugim dogodkom, ki so Sloveniji tlakovali pot v osamosvojitev, demokracijo in mednarodno uveljavitev. Slovenija je bila takrat del le peščice držav z dostopom do interneta in pozneje še s svojo domeno. "Takrat o tem nisem imel pojma – to moram priznati –, ampak danes, s te perspektive, je treba izreči vsem tistim pionirjem v znanstvenem in drugem svetu, ki ste oz. so to omogočili, izjemno priznanje," je na sprejemu dejal predsednik države.

"To so lahko storili le tisti, ki so vedeli, za kaj gre, kako pomembno utegne to biti v prihodnosti, ki so se potrudili, da je prišlo do registracije, kar se mi zdi, da je bilo v tistih časih neverjetnega pomena," je nadaljeval in poudaril, da je šlo za obdobje, ko se je Slovenija šele mednarodno uveljavljala, pa je že dobila svojo lastno domeno.

Pomembno se mu zdi, da danes to delo nadaljujemo tako, da pospešimo digitalno preobrazbo: "Mislim, da je vsem jasno, da svetova nista dva, da ne obstaja svet in splet, ampak da je eno življenje hkrati v svetu in spletu."

Vsem, ki so začeli in še zdaj ustvarjajo slovenski internet, se je na sprejemu zahvalil tudi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Kot je dejal, je pomembno, da se vsi skupaj zavedamo, da se pred 30 leti Slovenija ni osamosvojila zgolj politično, gospodarsko in diplomatsko, ampak tudi digitalno. "Takrat smo vstopili kot enakopraven partner v danes praktično brezmejno digitalno oz. kibernetsko skupnost," je poudaril.

Posebno darilo Pahorju – domena

Pri Registru so ob tej priložnosti za predsednika republike pripravili posebno darilo – podarili so mu domeno http://mandatastaledva-domenapajezavedno.si/.