Ivan Kramberger je širši javnosti postal znan na prvih demokratičnih predsedniških volitvah leta 1990 pred osamosvojitvijo Slovenije. Na njih je bil, takrat še za predsednika predsedstva RS, izvoljen Milan Kučan pred Jožetom Pučnikom, Kramberger pa se je kot presenečenje volitev in t. i. ljudski kandidat uvrstil na tretje mesto. Zanj je glasoval skoraj vsak peti, ki je prišel na volitve.

Junija 1992 je Kramberger potoval po Sloveniji in se pripravljal na decembrske predsedniške volitve, prve v samostojni Sloveniji. Ko je 7. junija govoril v Jurovskem Dolu na trgu sredi vasi, je okoli 18.45 njegov nastop prekinil strel. Zadet je bil v levo ramo, krogla pa mu je prestrelila tudi eno od glavnih žil, zaradi česar je med prevozom v Zdravstveni dom Lenart umrl.

Policija je storilca prijela kmalu, dejanje je tudi priznal. Obtožnica, ki jo je spisalo tožilstvo, je takrat 42-letnega Petra Rotarja bremenila, da je Krambergerja ubil z lovsko puško z nameščenim strelnim daljnogledom. Streljal naj bi iz svoje nedograjene stanovanjske hiše nad trgom, s katerega je govoril Kramberger, z razdalje 63 metrov.

Sodna obravnava se je začela 24. avgusta, sodišče pa je sodbo, v kateri je Rotarja obsodilo na devet let zapora, izreklo 31. avgusta. Po pritožbi tožilstva mu je nato višje sodišče kazen zvišalo na 12 let.

Že med sodnim procesom je Rotarjeva obramba izražala dvom, da bi Rotar, ki so mu policisti v krvi namerili 2,5 promila alkohola, s takšne razdalje lahko zadel Krambergerja. Na drugi strani je izvedenka toksikološke stroke na sodišču zagovarjala mnenje, da 2,5 promila alkohola za človeka, vajenega alkohola, pomeni le lažjo ali zmerno alkoholiziranost.

Na sodišču so pričali trije izvedenci kriminalistične stroke centra za kriminalistično-tehnične raziskave. Potrdili so dokaze, ki so bremenili Rotarja.

Dvomi o odgovornosti za atentat še vedno živi

Eden od njih, forenzik in sodni izvedenec Janez Golja, je ob 20-letnici smrti Krambergerja za STA zavrnil nekatere trditve, da naj bi na Krambergerja v resnici streljali iz sosednje hiše, in ne iz Rotarjeve. Kot je dejal, so bila okna in polkna sosednje hiše zaprta. "Že več dni jih ni nihče odpiral, saj so bila prašna in obdana s pajčevinami," je povedal. To naj bi potrjevala tudi fotografija iz takratne kriminalistične preiskave, ki jo je ob 20. obletnici smrti objavila revija Reporter.

Golja je pojasnil tudi, kako se je pod enim od oken sosednje hiše na stolu pod njim znašel odtis obuvala. "V resnici sem stol med ogledom pristavil jaz, stopil nanj in pogledal, kakšen razgled je z okna. Bila je moja sled," je dejal.

Glede krogle, ki je niso nikoli našli, je pojasnil, da je šlo za lovsko kroglo, za naboj z mehko konico. "Ko pride v kost in telo, se takšna krogla razširi in razpade. Tudi v tem primeru je krogla razpadla, delci pa so odleteli v daljavo," je dejal. Pri pregledu puške so, kot je povedal, ugotovili, da na razdalji 63 metrov nosi okoli deset centimetrov višje in nekoliko desno, kar bi pomenilo, da je storilec meril v srce.

Na drugi strani so Slovenske novice pred časom navajale besede Rotarjevega zagovornika Ivana Bukovnika, da v času po dogodku marsikaj ni bilo raziskano. O tem, kako je lahko Rotar s staro lovsko puško pod vplivom alkohola sploh zadel Krambergerja, se sprašujejo tudi v dokumentarnem filmu "Ivek, kdo te je ubil?", nastalem konec 90. let prejšnjega stoletja, katerega avtor je Igor Prodnik.

Rotar, ki je bil obsojen za Krambergerjev umor, je od 12 dosojenih v zaporu presedel devet let, po prestani kazni pa se je leta 2001 vrnil v domači kraj. Umrl je v začetku januarja 2019.

Bugatti in opica na ramenu

Kramberger se je rodil leta 1936 v Negovi in bil pozneje znan tudi kot "dobri človek iz Negove". Po končani osnovni šoli pa se je izučil za dimnikarja. Po odsluženem vojaškem roku je odšel v Nemčijo, kjer je najprej delal v kemični tovarni, nato pa na oddelku za dializo ene od bolnišnic. V tem času je med drugim patentiral aparat, ki ne uničuje zdravih krvnih telesc, izum pa naj bi mu prinesel precej denarja.

Znan je bil po nenavadni volilni kampanji, saj se je na predvolilne shode večkrat pripeljal v odprtem bugattiju, ki ga je izdelal sam, in z opico Ančko na ramenih.

Marko Demšar, ki se je s Krambergerjem pomeril na volitvah za predsednika takratnega predsedstva RS, se je ob 20-letnici Krambergerjeve smrti predvolilnih srečanj za STA spominjal kot zelo prijateljskih in sproščenih. Za Krambergerja je dejal, da nikoli ni imel resnega političnega programa, se je pa znal na šaljiv, preprost in neposreden način približati ljudem.

Beli bojevnik v črni obleki

Življenje, vlogo in vpliv Ivana Krambergerja je podrobno opisal in prikazal celovečerni dokumentarni film Beli bojevnik v črni obleki. Film je režirala Maja Weiss, ki se je z Ivanom Krambergerjem mlajšim podpisala tudi pod scenarij. Dvojni portret Ivana Krambergerja, torej tako sina kot očeta, je zgodba sina o 30-letnem iskanju resnice o očetu v žanru raziskovalnega dosjeja. Ob obletnici nasilne smrti so film predvajali ob 18.50 v Kulturnem domu Gornja Radgona. Ogledati si ga bo mogoče tudi v četrtek, 9. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.

Odkrili doprsni kip Ivana Krambergerja

V Aleji velikih na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni so danes ob 30. obletnici smrti odkrili doprsni kip dobrotnika, inovatorja in politika Ivana Krambergerja. Govorniki so ob tem spomnili na njegovo izjemno izumiteljsko in dobrotniško vlogo, zavzemanje za samostojno Slovenijo in vizionarske napovedi.

Slavnostna govornika sta bila režiserka in koscenaristka filma Beli bojevnik v črni obleki, vpliv in vloga Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije Maja Weiss ter koscenarist filma Ivan Kramberger ml.

Weissova je spomnila, da je bil Kramberger pionir na mnogih področjih in človek mnogih talentov, pa tudi prvi politik v samostojni Sloveniji, ustreljen na političnem shodu, ker nekomu niso bile všeč njegove ideje.

"Njegov umor je opomin in hkrati svarilo ter klic po strpnosti v slovenski družbi, v kateri je še danes preveč sovraštva med drugače mislečimi," je poudarila. Spomnila je na njegov zadnji govor, ko je dejal, da ni važno, ali si rdeč ali bel, ali si komunist ali hodiš v cerkev. "Skupaj moramo držati, ker le tako bomo zmagali. Vsi skupaj," je takrat dejal Kramberger.

Ivan Kramberger ml. je govoril o dobrem in ljubem očetu, kot ga je poznal, njegovi življenjski poti in predvsem humanitarni dejavnosti. "Politike v bistvu ni razumel, ni znal sprejemati kompromisov; ko je šlo za malega človeka, ni razumel, kako lahko nekdo eno misli in drugo dela," je poudaril. Spomnil je, da je oče kot mirovnik v beli obleki stopil med tanke, preprečil večje žrtve ter pomagal prizadetim v vojni, tako kot številnim drugim.

Že dopoldne pa so v Ljubljani predstavili knjigo Igorja Kršinarja z naslovom Komu je bil napoti Ivan Kramberger. Dogodka se bodo po napovedih udeležili tudi pisci spremnih besed Milan Kučan, Lojze Peterle in Marko Demšar ter Ivan Kramberger ml.