Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta predstavila idejo o uvedbi skupne evropske vojske, ki bi zmanjšala odvisnost EU-ja od ZDA pri zagotavljanju varnosti. Stranke in liste, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, imajo do tega vprašanja precej različna stališča. Navedena so po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve.

V SMC-ju menijo, da gre za proces poglabljanja varnostnega sodelovanja, ki je nujen za spopadanje z vedno bolj kompleksnimi izzivi. Kot poudarjajo, bi evropsko vojsko v prihodnosti lahko podprli, vendar pri tem ne sme biti podvajanja, temveč komplementarnost z Natom.

Sorodna novica Evropska vojska: dobra ali nesmiselna ideja?

Gibanje Zedinjena Slovenija uvedbe evropske vojske nikakor ne podpira. Tisočletne izkušnje slovenskega naroda kažejo na to, da so sprva zavezniki čez čas postali naši okupatorji. Slovenci moramo sami poskrbeti za lastno obrambo, sicer si ne zaslužimo niti države niti obstoja, le to je odgovorno do potomcev, so prepričani.

Prav tako se s predlogom ne strinjajo Zeleni Slovenije, saj je to po njihovem prepričanju še en ukrep v smeri zmanjševanja moči nacionalnih držav, po drugi strani pa krepi položaj Bruslja.

V Dobri državi bi podprli EU-vojsko samo na temelju jasnega dogovora, kaj bo njen cilj.

Koncept evropske vojske je po mnenju SNS-a neumnost, vsaj na tak način, kot ga oglašujeta Merklova in Macron. Vojska vsake države je konstitutivni del državnosti, z evropsko vojsko pa bi po njihovem prepričanju dobili nekakšno federacijo oziroma Združene države Evrope.

V Listi Povežimo se evropske vojske ne podpirajo. Kot poudarjajo, podpirajo skupno delovanje vojsk držav članic EU-ja, njihovo izboljšano dejansko in stroškovno učinkovitost.

Evropska vojska v prihodnjem mandatu tudi po prepričanju LMŠ-ja ni realna možnost. Kot poudarjajo, obstaja že zveza Nato, pa tudi določne formacije znotraj EU-ja, kot je stalno obrambno sodelovanje Pesco, ki bi ga lahko okrepili.

V NSi-ju podpirajo tesnejše sodelovanje, vendar menijo, da evropska vojska v tem trenutku verjetno ni izvedljiva. Pred vprašanjem, ali bi vojsko imeli, bi bilo po njihovem prepričanju treba razrešiti vprašanja, kdaj bi to vojsko uporabili, čemu bi bila namenjena in kako bi bila vodena? Dokler tega ne vemo, je vprašanje po njihovem prepričanju brezpredmetno.

Skupna lista SDS-a in SLS-a uvedbo evropske vojske podpira, vendar ne na račun nacionalnih armad in Severnoatlantskega zavezništva. Ta vojska bi lahko pripomogla k zaščiti zunanjih meja EU-ja, so prepričani.

Domovinska liga je proti, saj je za evropsko varnost po njenem mnenju v celoti zadosten Nato. Skupna evropska vojska, podrejena neizvoljenim bruseljskim tehnokratom, bi po njihovih besedah predstavljala resno grožnjo demokraciji in suverenosti držav članic EU-ja. Kot dodajajo, si ne želijo nove JLA, verjamejo v Slovensko vojsko.

V SD-ju uvedbo evropske vojske podpirajo. Zmanjševanje obrambne, posledično tudi gospodarske in politične odvisnosti EU-ja od ZDA je po njihovem mnenju strateškega pomena. Samostojna obrambna politika pa pomeni tudi večjo samostojnost upravljanja odnosov s Kitajsko in Rusijo, kar je ključno za zunanje trgovinske odnose EU-ja.

V Levici skupni vojski nasprotujejo, saj bi šlo za še eno zapravljanje denarja za oboroževanje. Namesto tega je treba vlagati v zeleno prenovo gospodarstva EU-ja, gradnjo evropske mreže hitrih železnic, sosedsko pomoč državam v okolici in podobno. To bo povezalo Evropo, ne pa skupna vojska, to zdaj, kot menijo, razume tudi Macron, ki je v svojem zadnjem pozivu evropskim državljanom predlog skupne vojske izpustil.

DeSUS bi skupno evropsko vojsko podprl, če bo to pomenilo manjše izdatke za oboroževanje znotraj držav članic in če bo to okrepilo sodelovanje vojaških enot v civilnih nalogah (reševalne akcije, pomoč pri naravnih in drugih nesrečah ...). Če pa bo to samo še en težko nadzorovan mehanizem in vzvod za dodatno okrepitev vojaške industrije (na kar kaže pretirana vnema določenih držav članic, ki kaže obrise nekaterih velikanov vojaške industrije), pa temu, kot poudarjajo v stranki, odločno nasprotujejo.

V SAB-u podpirajo skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko, po njihovem prepričanju bi morali imeti tudi skupno azilno in migracijsko politiko. Podpirajo tudi uvedbo evropske vojske – če namreč seštejemo stroške za obrambo vseh članic EU-ja, pridemo na 40 odstotkov ameriškega vojaškega proračuna, učinkovitost vojsk članic EU-ja pa je v primerjavi z ZDA le 10-odstotna.