"Kar zadeva Slovenijo, ta projekt podpiramo, a se zmogljivosti ne smejo podvajati," je poudaril. K temu je dodal, da je določene dejavnosti ustrezneje izvajati v okviru EU-ja, druge pa v okviru zveze Nato, ki ima zmogljivost za odvračanje vseh varnostnih izzivov.

"Evropa mora imeti zmogljivosti, ki ji omogočajo, da je sama sposobna odgovarjati na varnostne izzive," je prepričan Erjavec, ki izpostavlja, da varnostne razmere v svetu kažejo potrebo po krepitvi obrambnega segmenta EU-ja.

Slovenski obrambni minister meni tudi, da bi bilo pa politično soglasje o tem verjetno težko doseči v prvem koraku. "Gotovo pa je, da ko bo treba poiskati politično soglasje, bodo nastopile večje težave," je napovedal.

Čeprav gredo vse dejavnosti v okviru evropske varnostne in obrambne politike v smeri vzpostavljanja evropske vojske, pa imajo nekatere države določene zadržke. Erjavec je omenil Švedsko in Dansko ter bojazen pred podvajanjem zmogljivosti z Natom.

Iz ust Macrona in Merklove
Nekaj dni pred današnjim zasedanjem obrambnih ministrov EU-ja so se sicer zvrstili pozivi nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona k vzpostavitvi prave evropske vojske, ki dvigajo prah, zlasti v ZDA, kritike pa prihajajo tudi iz nekaterih članic Unije.

Medtem ko v Evropski komisiji poudarjajo, da je njen predsednik Jean-Claude Juncker o tem prvi govoril pred štirimi leti, je nizozemski premier Mark Rutte pred dnevi opozoril, da Merklova in Macron z idejo o evropski vojski preveč hitita, in poudaril, da lahko varnost evropski celini zagotovi zgolj Nato.

Članice so sicer v ponedeljek potrdile novih 17 projektov v okviru novega stalnega obrambnega sodelovanja, poznanega po okrajšavi PESCO, tako da je vseh projektov zdaj 34.

Omejeno sodelovanje že poteka
Slovenija v prvem krogu projektov sodeluje pri dveh, čezmejni vojaški mobilnosti in mreži logističnih vozlišč v Evropi, v drugem pa v enem – v projektu nadzora jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških groženj kot storitev.

V tem projektu je vodilna država Avstrija, poleg Slovenije pa sodelujejo še Hrvaška, Madžarska in Francija. Namen je oblikovati zmogljivosti za prepoznavanje teh groženj, projekt bo vključeval tudi mrežo senzorjev na različnih brezpilotnih platformah, je v Bruslju pojasnil Erjavec.

Minister je tudi poudaril, da bo v projektu sodelovalo pet slovenskih podjetij in da je to prvi projekt v okviru PESCA, v katerega se Slovenija dejavno vključuje z obrambno industrijo, pri čemer si obeta tudi možnost financiranja iz evropskega obrambnega sklada.

Obrambni ministri so sicer razpravljali tudi o sodelovanju z zvezo Nato s poudarkom na kibernetski obrambi, spopadanju s hibridnimi grožnjami in vojaški mobilnosti, tudi z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom.

Erjavec je pri tem opozoril na potrebo po krepitvi sodelovanja, ko gre za Zahodni Balkan.

Slovenski obrambni minister se je ob robu zasedanja sešel z italijansko kolegico Elisabetto Trento, s katero sta se strinjala, da bosta okrepila intenzivnost sodelovanja.