Vzpostavitev hitroodzivnih sil je projekt v okviru novega obrambnega pakta EU-ja, je sporočila Litva, ki projekt vodi.

Litovski obrambni minister Raimundas Karoblis je pojasnil, da so v Luxembourgu sporazum o sodelovanju v tej pobudi podpisali obrambni ministri Estonije, Hrvaške, Nizozemske in Romunije, k projektu pa bodo kasneje pristopile še Finska, Francija, Poljska in Španija.

V teh silah naj bi delovali strokovnjaki, ki bi bili v stalni pripravljenosti pomagati oblastem v posameznih državah v boju proti kibernetskim napadom. Skupina naj bi zaživela v prihodnjem letu, je pojasnil Karoblis.

Po njegovih pričakovanjih naj bi sredstva za potrebno programsko in drugo opremo pomagala zagotoviti tudi Evropska unija. Litva je sicer že močno okrepila svoje zmogljivosti na področju boja proti kibernetskim napadom, saj se bojí tovrstnih dejavnosti zlasti od ruskih hekerjev, ki naj bi napadali državne institucije in energetski sektor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sile za boj proti kibernetskim napadom naj bi bile med prvimi skupnimi projekti v okviru stalnega strukturnega sodelovanja na področju varnosti in obrambe EU-ja (PESCO), ki so ga članice vzpostavile lani tudi v odgovor na dvome ameriškega predsednika Donalda Trumpa o učinkovitosti zveze Nato.

Opozorila iz Nemčije
Medtem je vodja nemške domače obveščevalne službe, urada za zaščito ustave (BfV), Hans-Georg Maassen za nemške medije opozoril pred naraščajočo nevarnostjo kibernetskih napadov iz Rusije, Kitajske in Irana.

"Obseg in kvaliteta kibernetskih kampanj tujih obveščevalnih služb letos narašča," je opozoril Maassen. Pri tem je še posebej izpostavil dejavnost obveščevalnih agencij v Rusiji, na Kitajskem in Iranu, ki bi lahko delovale tudi proti Nemčiji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Naša demokracija se ne konča v analognem svetu, obrambno držo moramo imeti tudi v kibernetskem prostoru," je opozoril. Izpostavil je, da morajo zato države obnavljati kibernetske varnostne ukrepe.