Skupina raziskovalcev in novinarjev je tudi med drugim televizijskim soočenjem kandidatov parlamentarnih strank na evropskih volitvah in prvim soočenjem kandidatov zunajparlamentarnih strank na TV Slovenija s pomočjo tujih in slovenskih javnih baz podatkov in registrov analizirala izjave kandidatov za evropske poslance. Njihove odgovore so ocenili kot resnica, delna resnica, neresnica, zavajanje, izmikanje ali posploševanje.

Gregor Perič: Izmikanje jasnemu in konkretnemu vprašanju

Uvodna tema drugega soočenja parlamentarnih strank je bila varna hrana. Na vprašanje Kaj sploh lahko evropski poslanec naredi za to, da na krožnike Slovencev in tudi vseh drugih Evropejcev pride zdrava in varna hrana, in kako bi ukrepal, kaj bi storil? je poslanec SMC-ja Gregor Perič odgovoril: "Predvsem sem zadovoljen, da je okolje tista tematika, ki postaja čedalje bolj aktualna in pomembna v Evropski uniji. In v tem smislu je treba še okrepiti nadzorstveno funkcijo, ki jo ima Evropska unija. Ker vidimo, da nacionalni nadzorni organi ne opravijo dovolj učinkovito svojega dela. In potem nastanejo težave, ki so skupne, naše, evropske. Tako da Evropska unija mora tukaj delovati kot veliko močnejši akter, mora biti močna in mora se medsebojno še dodatno povezovati."

Igor Šoltes: Delna resnica

Kandidat Desusa Igor Šoltes je odgovarjal na vprašanje, ali je Bruselj naredil dovolj, da bi zaščitil potrošnike in preprečil prodajo izdelkov različne kakovosti istih proizvajalcev v vzhodni in zahodni Evropi. "Evropska komisija je šele na poti izdelave analiz, na podlagi katerih bo zavrnila ali potrdila te sume, ki so jih izkazale nekatere države članice glede dvojne kakovosti," je odgovoril Šoltes.

Razlaga: Gre za delno resnico. Evropska komisija resda še ni objavila analize izdelkov na vzhodnem in zahodnem evropskem trgu. Ker je bilo vprašanje, ali je Bruselj o enakovredni kakovosti izdelkov v vsej Evropi naredil dovolj, bi pričakovali, da bi kandidat Šoltes navedel tudi dejstvo, da je evropski parlament aprila letos sprejel direktivo o nepoštenih poslovnih praksah, ki prepoveduje trženje izdelkov dvojne kakovosti in predvideva kazni najmanj štiriletnega prometa trgovca.

Zmago Jelinčič, Patricija Šulin: Delna resnica

Pri drugem sklopu vprašanj, ki se je nanašal na varstvo okolja, sta Zmago Jelinčič (SNS) in Patricija Šulin (SDS) ugotavljala, koliko sežigalnic imamo v Sloveniji.

"V zvezi s sežigalnicami odpadkov v Sloveniji - mi jih nimamo," je pojasnil Jelinčič, ki mu je Šulinova odvrnila, da "sežigalnico odpadkov imamo", in sicer v Celju in v Anhovem.

Zmago Jelinčič je Šulinovi odgovoril, da sežigalnica "ne dela". "Seveda delajo in zelo onesnažujejo okolje in okoliški prebivalci se kar pritožujejo nad temi izpusti," je opozorila Šulinova. "Tisto ni sežigalnica odpadkov, ampak je peč, v katero mečejo odpadke," je njun dialog sklenil Jelinčič.

Razlaga: Tako Zmago Jelinčič kot Patricija Šulin sta govorila le delno resnico. Sežigalnice imamo, a ne povsod, kjer je navajala Šulinova. Dovoljenje Agencije RS za okolje za sežig ali sosežig odpadkov ima šest podjetij oz. poslovnih enot, dejanske sežigalnice pa so na primer v Celju, kjer sežigajo komunalne nenevarne odpadke, ter v podjetju Lek in v tovarni Albaugh v Račah, kjer sežigajo nevarne odpadke. Salonit Anhovo pa ima dovoljenje za sosežiganje odpadkov, je pa pravzaprav cementarna. V tem delu je imel prav kandidat SNS-a.

Angelika Mlinar: Neresnica

Pri vprašanju, kakšna je lekcija brexita za Evropejce, se je, enako kot prejšnji teden, pokazalo, da so posamezni kandidati prepričani o nizki udeležbi mladih na referendumu o brexitu junija 2016, iz česar izpeljujejo pozive k odhodu na volišča.

"Tako, da lahko samo srčno upamo, da morda pride do še enega referenduma. In čisto jasno, tukaj, zdaj prosim ljudi, vse volivce in volivke, naj grejo volit. Ker kot vemo, je bil to tudi rezultat tega, da se mladi niso odzvali na referendum," je povedala kandidatka Stranke Alenke Bratušek, Angelika Mlinar.

Razlaga: Ta trditev ne drži. Britanska volilna komisija starostne strukture volivcev sicer ni analizirala, podjetje Ipsos Mori pa je v svoji analizi ugotovilo, da se je izmed celotne populacije mladih referenduma o brexitu udeležil velik delež mlade generacije, in sicer 60 odstotkov starih med 18 in 24 let.

Bernard Brščič: Neresnica

Na prvem soočenju kandidatov zunajparlamentarnih strank so se kandidati opredeljevali do enakih tem kot pred njimi predstavniki parlamentarnih strank: od problemov varne hrane, okolja do migracij.

Na vprašanje, kako naj si Slovenija zagotovi delovno silo, je kandidat Domovinske lige (Dom) Bernard Brščič odgovoril: "Podatek za Nemčijo je, da 97 procentov migrantov po petih letih ne dela nič produktivnega. Se pravi, da gre za uničevalce države blaginje, kot smo jo poznali."

Razlaga: Izjava ni resnična, po ugotovitvah nemškega inštituta za raziskovanje zaposlovanja, namreč okoli polovica migrantov najde zaposlitev po petih letih bivanja v Nemčiji, najmanj 60 odstotkov pa jih najde delo, ko v Nemčiji živijo deset let.