Skupina raziskovalcev in novinarjev je med prvim televizijskim soočenjem kandidatov na evropskih volitvah s pomočjo tujih in slovenskih javnih baz podatkov in registrov analizirala izjave kandidatov za evropske poslance. Njihove odgovore so ocenili kot resnica, delna resnica, neresnica, zavajanje, izmikanje ali posploševanje.

Milan Zver: Delna resnica

Kandidat SDS-a in SLS-a Milan Zver je odgovarjal na vprašanje, koliko državljanov EU-ja živi pod pragom revščine?

"Lahko bi rekli, da približno četrtina, tretjina živi nekje na meji revščine," se je glasil njegov odgovor, ki je delna resnica.

V Evropski uniji je bilo leta 2017, kar je zadnji podatek Eurostata, manj kot petina revnih, natančno pa 17 odstotkov ‒ število pa se zmanjšuje. V Sloveniji so razmere še nekoliko boljše, revnih je slabe 4 odstotne točk manj, kot znaša povprečje Unije, in sicer dobrih 13 odstotkov. Tudi če je kandidat mislil na stopnjo tveganja revščine ali socialno izključenost, je ta v Evropski uniji predlani znašala 22 odstotkov, kar je manj od ene tretjine, je pa ta odstotek že bliže četrtini.

Violeta Tomič: Neresnica

Nosilka liste Levice Violeta Tomič je števila revnih odgovorila: "Tako bom rekla, 120 milijonov državljanov Evropske unije živi pod pragom revščine, kar je nedopustno. In v zadnjih desetih letih varčevalnih ukrepov ... "Ali se je revščina povečala ali zmanjšala? Povečala."

Navedbe so neresnične, če je Tomičeva mislila samo na prag revščine. Število je bistveno nižje. V Evropski uniji je leta 2017, kar je zadnji uradni podatek, pod pragom revščine živelo dobrih 85 milijonov ljudi, kar je daleč od 120 milijonov. In to število se v primerjavi s prejšnjimi leti po podatkih Eurostata zmanjšuje. Bliže pa je resnici, če je mogoče imela v mislih revščino ali socialno izključenost, v katerih je predlansko leto živelo slabih 113 milijonov ljudi, vendar se tudi ta številka zadnja leta znižuje, zato trditev ne drži.

Angelika Mlinar: Delna resnica

Kandidatka Stranke Alenke Bratušek Angelika Mlinar je glede stopnje revščine navedla: "V absolutnih številkah gotovo v Avstriji, v procentu po vsej verjetnosti v Sloveniji."

Izjava dosedanje evropske poslanke iz Avstrije je delno resnična. Neresnična je v tistem delu, ko je primerjala odstotke revščine v obeh državah. Leta 2017 je bila v Sloveniji stopnja revščine dobrih 13 odstotkov in je bila odstotek nižja kot v Avstriji, kjer je bila dobrih 14 odstotkov. Tudi če bi upoštevali revščino ali socialno izključenost, sta bili v Avstriji predlani po podatkih Eurostata 18-odstotni, v Sloveniji pa 17-odstotni. Pri absolutnih številkah pa je imela prav, več revnih je po številu v Avstriji, in sicer milijon 250 tisoč, v Slovenija pa 268 tisoč.

Igor Šoltes: Posploševanje

Kandidat DeSUS-a Igor Šoltes je odgovarjal na vprašanje, obvezno cepljenje da ali ne: "Ne gre podcenjevati tudi opozoril tistih, ki opozarjajo na škodljive posledice cepljenja in na mnoge primere, ki pravzaprav to tudi empirično pokažejo."

Šoltes je posploševal, in kot je bilo videti, na vprašanje ni želel neposredno odgovoriti. Danska študija, ki jo je opravila skupina znanstvenikov na danskem inštitutu Statens Serum, kjer je sodelovalo čez 650 tisoč otrok, dokazuje, da ni povezave med cepljenjem in motnjami v razvoju.

Zmago Jelinčič: Zavajanje

Predsednik in kandidat SNS-a Zmago Jelinčič je komentiral azilno zakonodajo, ki je po njegovem mnenju preohlapna. "Cerarjeva vlada je uvedla zadevo "primi in spusti", to je termin, kar pomeni, da migranta primi in potem ko zaprosi za azil, ga izpusti in se lahko prosto giblje po Sloveniji," je pojasnil.

Izjava je zavajajoča, saj je direktivo o standardih za sprejem prosilcev za azil sprejel Evropski parlament, in sicer leta 2013, direktiva pa je bila v slovenski zakon o mednarodni zaščiti impementirana tri leta pozneje, že prejšnji zakon pa ni avtomatično omejeval gibanja. Zakon določa, da se lahko prosilci za azil svobodno gibajo na ozemlju države gostiteljice ali na območju, ki jim ga ta določi.

Ljudmila Novak: Resnica

Na vprašanje, koliko nezakonitih migrantov je prijela policija, je kandidatka NSi-ja Ljudmila Novak odgovorila: "No, kolikor sem danes slišala, je policija rekla, da je 2-krat več emigrantov obravnavala oziroma prebežnikov kot prejšnje leto."

To drži, saj je slovenska policija sporočila, da se je število ilegalnih vstopov glede na enako obdobje lani povečalo za 99 %. Letos je bilo tri tisoč nezakonitih prehodov državne meje, lani pa v enakem obdobju 1.500.

Tanja Fajon: Neresnica

Evropska poslanka in kandidatka SD-ja Tanja Fajon je odgovarjala na vprašanje o številu prošenj za azil. "Letos v Sloveniji je bilo, mislim da vloženih nekaj čez 700 prošenj za mednarodno zaščito."

Izjava ne drži, saj je bilo do konca aprila prošenj za azil 1.111. Takšni so uradni podatki ministrstva za notranje zadeve. Številka, ki jo je navedla Tanja Fajon, je držala do marca.

Gregor Perič: Neresnica

Kandidat SMC-ja Gregor Perič je komentiral migrantski val, ki je Slovenijo zajel pred štirimi leti: "Pred nekaj leti na povabilo predstavnice Evropske ljudske stranke se je na naši meji znašlo več kot pol milijona ljudi in na srečo je takrat ta kontingent prešel Slovenijo na zelo etičen oziroma na humanitarno nesporen način, brez vsakršnih incidentov."

21. oktobra leta 2015 je prišlo do incidenta v brežiškem sprejemnem centru. Zagorel je šotor. V tem letu je v Slovenijo vstopilo čez 360 tisoč nezakonitih migrantov.

Irena Joveva: Delna resnica

Kandidatka LMŠ-ja Irena Joveva pa je predstavila svoje mnenje glede arbitražne sodbe, ki je Hrvaška ne spoštuje: "V 49. členu pogodbe o EU piše, da država lahko vstopi v Unijo, če spoštuje vladavino prava. Hrvaška je imela nek dogovor s Slovenijo, ni ga spoštovala, in to je treba vsakič jasno opozarjati, da ne spoštuje."

49. člen omenja pogoje za vstop v Unijo iz drugega člena Pogodbe o Evropski uniji, med drugim tudi vladavino prava. Hrvaška je sicer izpolnila vse pogoje za vstop v EU, nespoštovanje evropskega prava ji lahko Slovenija očita šele pozneje, po arbitražni odločbi.