Državnozborske volitve so se razpletle zelo podobno, kot so napovedovale različne predvolilne ankete, morda so le nekatere manjše nove parlamentarne stranke, kot so SNS, DeSUS ali Stranka Alenke Bratušek dobile nekaj več ali manj glasov.

Andraž Zorko pravi, da je skrivnost relativno uspešnega merjenja javnega mnenja v tem, da so volivci prvič po desetih letih glasovali iskreno in so temu ustrezale njihove napovedi. Vseeno pa je Zorko pričakoval višjo volilno udeležbo, ki je bila približno enaka kot pred štirimi leti: "Napovedali smo, da bo volilna napoved nekoliko višja, kot je bila leta 2014. Očitno kaže na scenarij volilne abstinence na levi sredini. Eden ključnih zaključkov teh volitev je, da po letu 2008 nismo imeli zelo očitnega t. i. taktičnega glasovanja. Ljudje so volili iskreno, kar je tudi eden izmed vzrokov za nizko volilno udeležbo. To je v redu, ker imamo neko iskreno preslikavo mnenja volivcev. Druga ugotovitev je, da so to volitve brez pravega zmagovalca. Čeprav je SDS relativna zmagovalka, ni bistveno povečala števila volivcev iz leta 2014. Takrat so jih imeli 180.000, zdaj kaže na 220.000. To pomeni, da so precej daleč od tistih 300.000, ki so jih imeli med letoma 2004 in 2011. Očitno je tista, skoraj tretjinska volilna baza dokončno izgubljena."

Zato imajo po njegovem mnenju morda večji razlog za veselje v nekaterih drugih strankah. "Tisti, ki so lahko veseli, so Levica, ki je izboljšala rezultat iz leta 2014, Stranka Alenke Bratušek, ki je nekoliko izboljšala rezultat, ter SMC. Tu se krešejo mnenja. Nekateri menijo, da so poraženci, ker so izgubili toliko glasov. Če vemo, da tista podpora iz leta 2014 ni bila iskrena, saj so dobili taktične glasove, ki so prej podpirali Zorana Jankovića in Boruta Pahorja, štiri leta pa so vodili institucijo, ki je med najbolj osovraženimi v državi, vlado. Niso imeli nobene medijske podpore in so vseeno preživeli kot nova stranka. To je prvi tak primer od novih strank. Kje so danes Zares, Pozitivna lista, Državljanska lista …? Zadovoljen je lahko tudi Jelinčič, vendar je vprašanje, koliko časa mu bo uspelo zadržati poslansko skupino, saj mu je vedno kdo ušel," pravi.

Največji poraženec DeSUS?
Največji poraženec je po njegovem mnenju DeSUS, še posebej, ker je Karl Erjavec ostal brez poslanskega mandata in bo ostal brez ministrstva: "To so kar korenite spremembe. Cilja tudi ni dosegel NSi, mislim pa, da je bila ključna izjava o splavu."

Glede na razplet volitev pa Zorko meni, da bodo lahko v kratkem na sporedu nove parlamentarne volitve. "Ne vidim stabilne vlade, ki ne bi vključevala vsaj štirih strank. Če imaš več kot štiri stranke v vladi, je vlada absolutno nestabilna in je vprašanje, koliko časa lahko zdrži. Obstaja kombinacija SDS, LMŠ, SMC in NSi, ki bi skupaj imela 55 glasov. To bi bila stabilna koalicija, vendar je vprašanje, ali bi bila kompatibilna. Marjan Šarec je neznanka," še pojasnjuje.

Volilna udeležba je spet razočarala
Branko Cestnik, župnik s Frankolovega in aktivni bloger, je pretekli ponedeljek pozval predvsem severovzhodno Slovenijo, kjer je že vrsto let skoraj tradicionalno najnižja volilna udeležba, naj gredo volit. Toda volilna udeležba je znova razočarala.

"Sem nekoliko potrt, ker sem upal, da bodo te volitve obrnile trend navzgor, vendar ga niso. Prepričan sem, da je volilna udeležba bistvena za zdravje demokracije. Ne samo opredelitev levi in desni, napredni in konservativni, temveč tudi sama številčnost ljudi, ki gredo na volitve, saj odločajo o prihodnosti in kakovosti demokracije. Več ljudi voli, večja je zavezanost politike k dobremu delu. Večji je nadzor nad politiki in večja ljubezen do skupnega dobrega. Z upadanjem volilne udeležbe se marsikaj postavlja pod vprašaj. Kot Štajerec bi opozoril na severovzhodno Slovenijo, ki tradicionalno voli malo in tudi tokrat ni bilo drugače. Nočem biti apokaliptičen, vendar se bojim, da se bo vzpostavila odtujenost do politično bolj angažiranega osrednjega dela Slovenije, da se ne bomo več dobro razumeli. To so kraji bližje mejam in ljudje hodijo delat čez meje. Zato se ti ljudje čutijo tujce v svoji domovini. Morda celo svojo lastno državo postavljajo v drugi plan in se zanjo več ne zanimajo," je povedal za MMC.

Izid volitev pa je znova pokazal na precejšnjo delitev Slovenije na dva politična pola. Toda Branko Cestnik pravi, da je to bolje, kot pa da bi en pol dobil veliko večino glasov: "Želel sem si, da nobena stran ne bi dobila ustavne večine. Vsaj to je bilo preprečeno."

Velika večina se lahko zlorabi
"Bolje je, da smo pol-pol, kot da ima kakšna opcija preveliko večino in jo začne tudi zlorabljati. Kot katoličan sem bil zaskrbljen glede katoliškega šolstva, saj se je že dvotretjinska ustavna večina začela premikati in angažirati v škodo katoliškega šolstva. Zdaj te nevarnosti ne bo. Tudi druge demokracije so pol-pol. Gre bolj za vidik socialno usmerjenega človeka in gospodarsko svobodoljubno usmerjenega človeka. Oba sta dobra in ju ne smemo opredeljevati ali moralno očrniti. Oba se nekako dopolnjujeta in v nekih normalnih razmerah sta to dve krili enih pljuč. Bolj me skrbi kulturnobojniška govorica in logika, ki se v to razdeljenost vpleta. Tudi Nemčija je razdeljena levo – desno, vendar ni takšnega kulturnega boja," pojasnjuje in dodaja, da bi morda bila velika koalicija strank iz obeh političnih polov koristna za Slovenijo.

"Velike koalicije so normalne. Če bi v Sloveniji prišlo do velike koalicije, bi to bilo za neko obdobje dobro, saj bi se te skrajnosti in strasti, bitke proti drugačnemu pomirile. Velika koalicija bi pomenila SDS in nekdo iz nasprotnega pola, da bi predstavila neki program, ki bi bil sprejemljiv za oba. Delikatne teme pa bi dala na stran. Te se sicer morajo rešiti, vendar v kakšni drugi koaliciji. V Italiji, Španiji, Nemčiji, kjer sem živel, sem opazil, da velike koalicije, levo-desna povezava, v določenih trenutkih dobro funkcionira. Nekaj malega tega smo doživeli pod Janezom Drnovškom, ki se je vedno nekako potrudil, da je koga z desnega pola dal v vlado. Da vlada ni bila "spiritus agens" delitve naroda," razmišlja Cestnik.