Nemška tiskovna agencija DPA poroča, da bo Janez Janša ob morebitnem prevzemu oblasti državo "hermetično zaprl za begunce in prebežnike", pri čemer navajajo, da Janši zgled predstavlja Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbana. Obenem pa DPA poroča tudi, da je računsko mogoča tako desna kot tudi leva koalicija in tako ostaja odprto, ali bo Janša tudi sestavil koalicijo.

Ameriška tiskovna agencija AP ocenjuje, da začasni izidi kažejo, da nobena stranka ni dobila potrebne večine v parlamentu, tako da so naslednji korak verjetno pogajanja o koalicijski vladi. Kot med drugim poroča AP, ki povzema delne in neuradne volilne izide, bi lahko v povolilnih pogajanjih Janša ostal brez novega premierskega mandata, saj so nekatere "druge stranke namignile, da niso pripravljene na zavezništvo z njim". Vlada pod vodstvom Janše bi Slovenijo zasukala na desno in dodala protimigrantski glas v EU-ju.

Podobnosti z Italijo
Italijanski Corriere della sera je pod naslovom Zmagali protimigrantski konservativci zapisal, da so se na tokratnih volitvah pomerili nekdanji premier, zaprt zaradi korupcije, komik, ki je oblikoval svojo stranko in bi lahko odigral odločilno vlogo, ter odhajajoči levosredinski premier, ki se je spotaknil na referendumu in predčasno odstopil. "Volitve v Sloveniji bi se lahko zdele nenavadno podobne italijanskim," pripomni ob tem in dodaja, da tudi zaradi vsebine predvolilne kampanje, kjer so prevladovala populistična gesla, kot je "najprej Slovenci", "dovolj prebežnikov" in "višje pokojnine". Podobno poroča tudi italijanska televizija RAI.

Al Džazira poroča o zmagi "protimigrantskega veterana SDS-a z desnega pola Janeza Janše". Janša, ki je oblikoval tesno zavezništvo z madžarskim premierjem, je pozval k obrambi schengenske meje Evrope. Slovenija je bila, kot navaja Al Džazira, ključna tranzitna pot za prebežnike in begunce med begunsko krizo leta 2015, ki so hoteli doseči države severne Evrope. Medij še navaja, da imajo skrajno desne in protimigrantske stranke v zadnjih letih v Evropi naglo rast.

Die Presse: Pirova zmaga SDS-a
Dunajski časopis Die Presse poroča o volilnem zasuku v desno. Kot meni v prispevku, se lahko Janševo volilno zmagoslavje izkaže za Pirovo zmago, kajti večina od preostalih osmih strank, ki se bodo uvrstile v parlament, je zavrnila možnost koalicije. Največji poraženec je po mnenju časopisa Cerarjev SMC, najmočnejša stranka sredine pa LMŠ. Oblikovanje vlade v Ljubljani pa po mnenju časopisa Die Presse ne bo zamudno in naporno le zaradi razdrobljenosti novega parlamenta. "Kot zmagovalec volitev bo Janša v koalicijskem pokru potegnil prvo potezo. Razen nekdanje partnerice v vladi, NSi-ja, in morebiti SNS-a bo pri iskanju partnerjev lahko stavil le na tiste, ki se bodo v sredini političnega spektra morebiti obračali po vetru. Ključ do nove vlade bi z vodjo LMŠ-ja Marjanom Šarcem lahko znova imel v roki novinec."

Hrvaški časopis Jutarnji list poudarja zmago SDS-a, vstop devetih strank v DZ in kot presenečenji izid SAB-a in SNS-a. "Janša bi kot relativni zmagovalec moral dobiti mandat predsednika Boruta Pahorja, da prvi skuša sestaviti vlado, vendar mu bo to težko uspelo, če bodo vsi, ki so ga pred volitvami zavrnili kot partnerja, vztrajali pri svojem stališču," navaja časopis. Hrvaški Večernji list prav tako poudarja relativno zmago SDS-a. Janša bo po mnenju časopisa najverjetneje postal "še eden izmed populističnih premierjev v EU-ju". Za Janšo, tako kot Orbana ali poljskega Jaroslawa Kaczynskega, je EU dober, ko daje denar, glede vsega preostalega pa je odnos enak kot v komunističnih časih z Beogradom ali Moskvo, piše časopis na spletnih straneh.

O volitvah sta poročali tudi francoska tiskovna agencija AFP in srbska tiskovna agencija Tanjug, ki sta dodali, da stranko SDS podpira madžarski premier Viktor Orban. Prav tako so navedli, da je Janša nastrojen proti prebežnikom. Tanjug je navedel tudi, da je bil Bruselj že pred volilnim izidom zadržan do morebitne zmage SDS-a, še posebej zaradi njihove protimigrantske politike. Tanjug je poudaril tudi, da je pred tremi leti Slovenija zagovarjala migrantska načela EU-ja, vendar bi po parlamentarnih volitvah politika zaprtja lahko postala družbeno sprejemljiva.