Pred mladimi iz MMC-jevega projekta Grem volit! se je zvrstilo 10 kandidatov za poslance iz neparlamentarnih strank: Miha Jesenek (Andrej Čuš in Zeleni Slovenije), Jaka Vadnjal (Dobra država), Aljoz Kobe (Gas), Rene Dopler (GibanjeSkupajNaprej), Luka Špoljar (Lista Marjana Šarca), Bojan Požar (Lista Bojana Požarja), Tomislav Mlinarič (Piratska stranka Slovenije), Zmago Jelinčič (SNS), Uroš Lubej (Solidarnost) in Nika Krizmanič (Zedinjena Slovenije).

Mlade iz MMC-jevega projekta Grem volit! poslance in njihova razmišljanja spoznajte tukaj.

Borili bi se za močno in varno državo
Miha Jesenek, (Andrej Čuš in Zeleni Slovenije) je svojo stranko predstavil kot zeleno stranko, ki ni obremenjena z ideologijo. Na vprašanje, kaj meni o prehajanju politikov iz ene politične opcije v drugo, je to označil kot paradoks Slovenije. "Naš predsednik Andrej Čuš je iz SDS-a izstopil zaradi nesoglasij in ker ni imel možnosti samoodločanja." Sam pa bi za tiste, ki se sprehajajo iz stranke v stranko, uvedel nekakšne ukrepe. "Možnost za prehod bi bil enkrat ali dvakrat, ne pa 25 let."

Dotaknili so se tudi pereče begunske tematike. "Boriti se moramo za močno in varno državo. Nismo proti beguncem, ampak proti migrantom. Vsem beguncem, ki so tega potrebni, bomo pomagali. A beguncem bi morali pomagati že prej, pred slovensko mejo, begunec namreč po definiciji beži v najbližjo državo, kjer je mir, ne pa, da beži skozi deset držav. Potem rečemo, da so migranti, ki iščejo boljše življenje," je povedal. Ker so žične ovire in ograje, ki jih države postavljajo za omejitev begunskega vala, pogosto usodne za prostoživeče živali, pa Jesenek meni, da bi morali za živali najti drugačne rešitve. "Trenutno smo v položaju, ko moramo pretehtati, kaj je pomembneje," je dodal.

Mladi bi morali razumeti proces osamosvajanja države
Mladi so se z Jako Vadnjalom, kandidatom stranke Dobra država, pogovarjali o težavah pri osamosvajanju. Vadnjal je prepričan, da mora šolstvo mlade bolj pripraviti za trg dela, za podjetniške pobude. "Vzpostaviti se mora mentorski sistem, saj mlad človek, ko pride iz šole, ne more imeti vsega znanja in vseh kompetenc. Da bi na delovnem mestu torej po študiju opravili še 'dodaten letnik'." Ob tem se mu zdi pomembno še reševanje stanovanjske problematike, saj je najemnega trga v Sloveniji malo. Prepričan je, da bi bilo treba Stanovanjski sklad postaviti na drugačne temelje.

Ustavili so se tudi pri vprašanju ideologije in šolskega kurikuluma. "Pri analizi šolskih programov smo največ ideologije našli pri zgodovinskih predmetih. Prav je, da bi bili mladi seznanjeni z osamosvajanjem Slovenije, da bi razumeli proces, kaj se je dogajalo, zakaj Slovenija ni več vzdržala v nekdanji državi," je povedal.

Optimizirali bi javno upravo
Gospodarstvo in delo je bila glavna tema pogovora z Alojzom Kobetom in stranke GAS. "Vsaka gospodarska dejavnost je pozitivna. Vzpostaviti je treba primerno okolje za uspešno delovanje vseh gospodarskih panog," je poudaril kandidat za poslanca. Čeprav meni, da bi se študentje morali primarno posvečati študiju in ga čim hitreje zaključiti, je po njegovih besedah tudi nabiranje pozitivnih delovnih izkušenj š študentskih delom dobra stvar. "V Nemčiji na primer ne more biti nekdo menedžer, če ne pozna dela od samega začetka. Za vse je torej dobro, da poznajo delo na vseh segmentih. Vsako delo moramo ceniti – v Sloveniji pa je na žalost delo premalo cenjeno," je med drugim poudaril.

Javno upravo bi optimiziral - "kar je dobrega, se ne ruši. V javni upravi natančno vedo, kdo dobro dela, kdo pa ne." Pogosto se ustvarja umeten konflikt med gospodarstvom in javnim sektorjem, je dodal. "Vsi vemo, da nam primanjkuje policistov, zdravnikov ... ne potrebujemo pa na stotine agencij, inštitutov, ki so sami sebi namen."

Zdravstveno reformo bodo še predstavili
Glas stranke GibanjeSkupajNaprej je predstavljal Rene Dopler. Stranka daje velik poudarek na zdravstveno reformo, o kateri pa kandidat za poslanca ni veliko povedal, saj jo bodo še predstavili medijem. Prepričan pa je, da je za smotrno uporabo zdravstvenih storitev treba mlade izobraziti o zdravstvu in o tem, kako ta sistem funkcionira.

"Naš izobraževalni sistem je dober, sam sem tik pred diplomo in nimam nobenih pritožb. Pripravljeni pa smo prisluhniti kolegom, mladim in v socialnem dialogu izboljšati izobraževalni sistem," je obljubil. Pereča tema se mu zdi tudi beg možganov. V njegovi stranki si želijo "ustvariti okolje, v katerem bo lahko visoko izobražen človek podobne možnosti kot v tujini."

Mladi se morajo aktivirati
V stranki Lista Marjana Šarca si skušajo razdeliti naloge enakomerno – na določena soočenja pridejo kandidatke, na druga kandidati, je na problematiko spolnih kvot odgovoril kandidat te stranke Luka Špoljar. "Želimo si, da bi bila spola enakopravno zastopana na vseh področjih, trenutno imamo na vodilnih položajih v gospodarstvu zelo majhen odstotek žensk, drugje pa je veliko manj moških. Veseli nas pa, da je pri plačah Slovenija dobro uvrščena glede enakovrednega plačevanja obeh spolov," je dodal.

Sam se je za kandidaturo odločil, "ker mladi ne bomo veliko dosegli, če bomo sedeli na kavču in govorili, kako je vse narobe, in se ne bomo aktivirali. Če nas ne bo več kandidiralo, mladih ne bo v DZ-ju in se ne bo nič spremenilo." Zagovarja več sodelovanja tudi v državni upravi, prosto odločitev mladih o tem, kaj bodo študirali, in mehke spodbude, da se vpišejo v šolske sisteme, katerih kadrov najbolj primanjkuje.

Državo so ugrabili tisti, ki delujejo iz ozadja
Bojan Požar (Lista Bojana Požarja) je mladim predstavil svoje prepričanje, da so državo ugrabili ljudje, ki odločajo o najpomembnejših stvareh, a niso sodelovali na volitvah, niso izbrani, delujejo iz ozadja. "Ključnih odločitev ne sprejemajo Miro Cerar, Karl Erjavec, Dejan Židan, ampak ljudje, ki imajo nanje vpliv." Če bi njegova stranka prišla na oblast, bi pregledali osebno premoženje vseh bančnikov v državi v zadnjih 20 letih, saj je po ameriških podatkih v tem času izginilo 70 milijard evrov, je zatrdil.

"25 let sem najbolj bran novinar v državi, ne zdi se mi, da bi prestopal meje morale. Če mi ljudje ne bi zaupali, potem me ne bi brali. Če imam zaupanje kot novinar, ga bom imel tudi kot politik," je dejal. Govoril je tudi o zdravstvenem sistemu, saj je prepričan, da ima država dovolj denarja, da lahko stvari v zdravstvu drugače regulira: "Vsako leto damo nekaj tisoč evrov za javno zdravstvo, ko pa zbolimo, ne moremo priti na vrsto. Zato se mi zdi logično, da država krije, če v takem primeru gremo k zasebniku ali v tujino."

Splet je spremenil pravila igre
V Piratski stranki Slovenije bi se po besedah kandidata Tomislava Mlinariča lotili reforme avtorskega prava, saj je splet spremenil pravila igre. "Zakonodajo je treba prilagoditi, da bodo ljudje imeli dostop za vsebine, avtor pa denar za delo."

Pirati, kot se pogosto imenujejo, so tudi za legalizacijo in regulacijo konoplje za zdravstvene, osebne in industrijske namene. "Obrniti bi morali mentaliteto, da se do uporabnikov drog ne obnašamo kot do kriminalcem, temveč kot do bolnikov, ki potrebujejo pomoč," je poudaril Mlinarič.

Zamenjati bi bilo treba zaposlene na šolskem ministrstvu
Stališča SNS-a je predstavljal dolgoletni politik Zmago Jelinčič. "V SNS-u je največja vrednost to, da vztrajamo pri svojih stališčih, ne gremo ne levo ne desno, ampak delamo, tako kot mislimo, da je prav," je povedal mladim izpraševalcem.

Prepričan je, da bi univerze lahko bolje sodelovale z gospodarstvom. "Raziskovalnih zadev, ki bi jih študenti lahko izvajali, je ogromno, iz tega se da tudi služiti – na ameriških univerzah se dobre diplome prodajo, pri nas pa nismo naredili kakšnega velikega preskoka naprej," je odgovoril. Bolonjsko reformo je označil kot super stvar, saj morajo zdaj profesorji več delati, bolj se morajo približati študentom, jim biti na voljo 24 ur na dan. Reformo šolstva pa bi po njegovih besedah morali začeti tako, "da se na ministrstvo za šolstvo zamenja 80 odstotkov kadra in se zaposlijo novi, mladi strokovnjaki."

UTD bi lahko uvedli brez dodatnih sredstev
Z Urošem Lubejem iz stranke Solidarnost so mladi govorili o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD) – dobivali bi ga vsi državljani, samo s spremembami socialnega sistema bi po njegovih besedah lahko vsak državljan dobil 300 evrov, ne da bi bila potrebna dodatna sredstva zanj. "Če imaš zagotovljen neki dohodek, je dobro počutje v družbi nasploh, ni te tako strah izgube službe, lahko daš odpoved, če se ti ne godi dobro ali ti služba ne ustreza." Prepričan je tudi, da se premalo govori o samooskrbnosti pri novih delovnih mestih. "Izračunali smo, da je mogoče zagotoviti 20.000 novih delovnih mest, če bo Slovenija z različnimi ukrepi spodbujala samooskrbnost, ki še vedno pada."

V stranki zagovarjajo tudi to, da bi morale volitve postati obvezne. "Tako kot moramo hoditi v šolo, bi morali hoditi na volitve. Volitve so dolžnost do drugih in do sebe," je dejal Lubej in dodal, da bi bili tako izvoljeni politiki odraz celotnega volilnega telesa, ne le najbolj gorečih podpornikov strank.

Za izstop iz EU-ja in Nata
Ideje stranke Zedinjena Slovenija je mladim predstavila Nika Krizmanič. Zavzemajo se za izstop Slovenije iz Evropske unije in Nata, za kar bi organizirali referendum. Prav tako zagovarjajo izstop iz evrskega območja – stabilnost denarne enote bi po njenih besedah nadomestili s prenosom denarja iz davčnih oaz.

Prepričani so tudi, da se mora vsak človek sam odločati o svojem telesu, zato zagovarjajo prostovoljno cepljenje.