Izvršilni odbor NSi-ja analizira strankin izid na nedeljskih volitvah in se bo predvidoma opredelil do ponujenega odstopa predsednika stranke Mateja Tonina. Opredelitev bo vplivala na svet stranke, ki bo sprejel dokončno odločitev o odstopu. Pod Toninovim vodstvom stranka ni dosegla zastavljenega cilja 10 odstotkov glasov na parlamentarnih volitvah. Je pa obenem izid s prejšnjih volitev izboljšala za 40 odstotkov, ohranila vse poslance in dodala dva.

V ožjem vodstvu stranke, ki se je sešlo pred sejo izvršilnega odbora, so po Toninovih navedbah nekateri kritični do tega, da je ponudil odstop, češ da je Levica izboljšala izid za tri poslanska mesta in slavila, oni pa so izboljšali izid za dve poslanski mesti. Toda sam si je za cilj postavil deset odstotkov, ker so jih osvojili 7,13 oziroma sedem mest, se je obljube držal.

"Treba je upoštevati, da so bile okoliščine te volilne tekme izjemno težke, da je bilo veliko strank, da so tudi naši neposredni konkurenti v volilnem bloku v tej kampanji delali izjemno dobro," je dejal in dodal, da se je tudi Janez Janša "predstavil v nekako drugačni podobi, kot smo ga bili do zdaj vajeni". "Janša je bil v tej volilni kampanji tudi za sredinske volivce mnogo sprejemljivejši in zagotovo je to tudi prispevalo k temu, da smo mi morda dobili kakšen odstotek manj," je ocenil.

Janša še ni klical Tonina
Tonin je pojasnil tudi, da ga Janša po volitvah še ni poklical, da pa ga je na dan volitev poklical sam in mu kot zmagovalcu čestital. "To je bilo tudi vse," je dejal. Na vprašanje, ali pričakuje Janševo vabilo v koalicijo, je odgovoril, da so na potezi drugi, da se nikomur ne vsiljuje in da ne bo nikogar klical, da pa so v NSi-ju na razpolago. "Mi smo vajeni opozicijskega delovanja in – če bo potrebno – bomo tudi naslednja štiri leta prebili v opoziciji ter trdo delali, da bomo leta 2022 še močnejši," je dodal.

Pogovorov s Šarcem še ni bilo
Poudaril je, da se bodo odzvali na vsakršno povabilo v koalicijo in poskušali izpogajati svoje ključne programske točke. "Sem pa predlagal, da bi imeli prav zaradi tega, ker bi bil naš odhod morda v nekoliko bolj mavrično koalicijo nenavaden, znotraj stranke referendum," je dodal. Obenem je zatrdil, da se z drugouvrščenim Marjanom Šarcem po nedeljski objavi izidov še nista slišala.

Stranka je največji uspeh do zdaj dosegla leta 2004, ko je z 9,09-odstotno podporo zasedla devet sedežev v parlamentu. Že na naslednjih volitvah leta 2008 je zaradi prenizke podpore (3,4 odstotka) ostala pod parlamentarnim pragom, a se ji je leta 2011 s 4,88-odstotno podporo in štirimi poslanci uspelo vrniti v parlament. Na predčasnih volitvah leta 2014 je s 5,6-odstotno podporo za en poslanski mandat izboljšala izid prejšnjih volitev.
Spremembe v nekaterih drugih strankah
Nepreklicno je odstopil predsednik ReSET-a Martin Ivec. Stranka je na volitvah zbrala 3.600 oziroma 0,41 odstotka glasov. Po besedah Ivca je "dolžnost politikov, da prevzamejo odgovornost v primeru slabega izida ali slabega vodenja države in prepustijo vodenje tistim, ki znajo bolje". Nad izidom je zelo razočaran.
Spremembe so mogoče tudi v vodstvu Stranke slovenskega naroda (SSN), ki je na volitvah po do zdaj preštetih glasovnicah prepričala 1.170 oziroma 0,13 odstotka volivcev. "V resnično demokratičnih okoljih nikoli ne gojimo kulta osebnosti, ampak raje stremimo k dobrobiti skupnosti," je pojasnil predsednik stranke Miha Majc.
Obenem je prepričan, da je prihodnost Slovenije odvisna od njih. "Naš čas šele prihaja. Slovenci bodo prej ali slej spoznali, da je SSN to, kar bo Slovenijo ohranilo pri življenju, torej pred ekonomskim in družbenim propadom," je pojasnil in opozoril na po njegovem prepričanju neregularne volitve. Med drugim je omenil kratke roke za volilna opravila, medijsko blokado in minimalna sredstva za volilno kampanjo. "Kakšni domoljubi bi bili v SSN-ju, če bi nas neuspeh na volitvah, ki objektivno ni povsem odvisen od našega dela, prestrašil ali demotiviral," pa je odvrnil glede prihodnjega delovanja.
Kaj bo z nekoč mogočnim SLS-om?
Predsednik SLS-a Marko Zidanšek pa je s položaja odstopil, ker mu stranke ni uspelo pripeljati v DZ, kar si je zastavil kot cilj ob prevzemu vodstva stranke pred tremi leti in pol. SLS je ostal pod parlamentarnim pragom z 2,63 odstotka prejetih glasov. Evropski poslanec iz vrst SLS-a Franc Bogovič, ki je od marca 2013 do decembra 2014 stranko tudi vodil, je v odzivu za Slovensko tiskovno agencijo poudaril, da bo SLS moral "temeljito razmisliti o bodočem profilu stranke in hkrati o morebitnih bodočih povezavah ter sodelovanju s sorodnimi strankami".

Po njegovih napovedih je pred SLS-om kongres in na njem izbira novega ambicioznega vodstva, ki se bo skupaj z organi stranke odločilo, po kateri poti se bo SLS vrnil v DZ. "Tudi slab izid po drugi strani vseeno pokaže, da je SLS trdoživ, četudi ni v parlamentu," je optimističen Bogovič. Želi si, da se SLS zdaj posveti lokalnim volitvam, "da ostane še naprej trden gradnik slovenske lokalne samouprave".

Odmik od kmetijstva k migracijam se ni obrestoval
"Očitno se je stranka v kampanji z osredotočanjem na varnostne teme in migracije tudi malo oddaljila od naših standardnih tem, kot so kmetijstvo, lokalna samouprava in črpanje EU-sredstev. Pri varnostnih temah pa glasov ni pridobil SLS, temveč sta jih SDS in SNS," je ocenil Bogovič. Po njegovih besedah se je znova pokazalo, da se strankin "teren slabše aktivira na državnozborskih volitvah kot pa na lokalnih".

Podpredsednik SLS-a Primož Jelševar pa je navedel, da je slab izid na nedeljskih volitvah posledica notranjih trenj, ki so stranki predolgo jemala energijo: "To se je odrazilo v slabih volilnih napovedih, te pa so naše volivce zadržale doma." Enako optimistično kot Bogovič je izrazil prepričanje, da bo SLS preživel neuspeh in se bo v prihodnje okrepil.

Z mislimi na lokalne volitve
"Bili smo gospodarni in kljub neuspehu je stranka v bistveno boljši finančni kondiciji, kot smo jo dobili, in je tako pripravljena na lokalne volitve, kjer smo tradicionalno močni," je pojasnil Jelševar. Dodal je, da si za novega predsednika SLS-a želi "nekoga, ki bo imel veliko spretnosti in energije ter močno notranjo podporo v stranki".

Staričeva: Če ne bo županov, bo konec
Med poznavalci slovenske politike je zaslediti različne razlage posledic volilnega neuspeha SLS-a. "Če stranka ne bo zelo uspešna novembra na lokalnih volitvah, potem bi to lahko bil začetek njenega konca," je v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo opozorila urednica na Radiu Slovenija Tanja Starič. Po njenem mnenju SLS nujno potrebuje dovolj karizmatičnega predsednika, ki bo stranko na lokalnih volitvah "obdržal nad vodo".

Staričeva je dejala, da je SLS zagotovo stranka z močnim terenom: "Prisotna je na podeželju, nekoč je bila tudi vladna stranka, ima številne župane. Spomnimo se t. i. štajerske transverzale, ko so bili pravzaprav vsi župani od Maribora do Krškega iz SLS-a." Kot pomemben element strankine trdoživosti je omenila tudi dolgo tradicijo stranke.

Čakš: Smiselna bi bila priključitev sorodnim
Urednik portala Domovina Rok Čakš pa je opozoril, da je SLS zapravil priložnost za politično vrnitev in se je s tem njegova vloga v slovenskem političnem prostoru izpela. "Najbolj smiselna bi bila priključitev kateri izmed sorodnih strank, denimo NSi-ju, ki bi krščanskodemokratsko opcijo okrepila v smislu terenske in županske mreže," je še komentiral.