Ob primeru razkritja ravnanja premierja Roberta Goloba, ki je s partnerico Tino Gaber večkrat dopustoval v hiši poslovneža in člana Svobode Tomaža Subotiča, ki ga je Golobova vlada sicer imenovala v dva sveta javnih zdravstvenih zavodov, so ocene iz politike, da ne gre za kršenje zakonodaje. Ne glede na to pa vsi pričakujejo odgovor o tem od pristojnih institucij, na čelu s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).

Ta bo v predhodnem preizkusu preverila obstoj sumov morebitnih kršitev zakona o integriteti. "V tej fazi postopka zbiramo relevantne informacije in ustrezno dokumentacijo, da razjasnimo okoliščine konkretnega primera, predvsem z vidika suma kršitev določb prejemanja daril in dolžnega izogibanja nasprotju interesov," so za STA pojasnili na KPK-ju.

Če bodo v predhodnem preizkusu zaznali utemeljen sum kršitev iz lastnih pristojnosti (torej kršitev določb zakona o integriteti), pa bo sledila uvedba preiskave zoper konkretno obravnavano osebo.

"Kdaj točno bomo postopek končali, ne moremo napovedati, saj je to odvisno od več dejavnikov. Če ne bo težav s pridobivanjem dokumentacije in pojasnil, pričakujemo, da bo faza predhodnega preizkusa končana v nekaj mesecih," so pojasnili.

Zakon je v veljavi od leta 2010

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je sicer prvič opredelil institut nasprotja interesov že pred 15 leti, leta 2010. "Spoštovanje tega instituta je izjemno pomembno za dobro delovanje pravne države, preprečevanje korupcije, zaupanje v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri porabi javnega denarja," so ob tem ocenili na KPK-ju.

Ne glede na dolgo prakso pa na komisiji še vedno zaznavajo pomanjkljivo poznavanje uradnih oseb, kako ustrezno upravljati tveganja za nastanek nasprotja interesov. "Prav tako uradne osebe pogosto ne vedo, kako morajo ravnati, ko se pri opravljanju javnih nalog srečujejo z okoliščinami nasprotja interesov ali pa teh okoliščin sploh ne prepoznavajo. Posledično na komisiji zaznavamo največ ugotovljenih kršitev prav s tega področja," so navedli.

Stranke zadržane s komentarji

V političnih vrstah so s komentarji o dopustovanju premierja Goloba pri poslovnežu Subotiču zadržani.

Namestnica vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda Tereza Novak ne vidi "nobenega odstopanja od integritete" pri premierju Golobu. Kot je dejala v izjavi za medije, se posameznik, ki prevzame funkcijo, ne odreče prijateljstvom in znanstvom. Ob tem je poudarila, da bi morali biti v ospredju zdravstvena in pokojninska reforma. "Škoda, da se fokus usmerja v dogodke, ki sami po sebi v resnici ne razkrivajo nič drugega kot to, da se v Sloveniji veliko ljudi pozna in da pač imamo prijatelje in znance, ne glede na to, da nekateri opravljamo funkcije," je dejala.

Podobno je v svoji izjavi poudaril tudi podpredsednik in generalni sekretar Gibanja Svoboda, sicer pa tudi podpredsednik vlade Matej Arčon. Po njegovih besedah zgodbi niti ne dajejo veliko pozornosti, saj da ne gre za primer premoženjske koristi na nobeni strani. Kot je navedel Arčon, je predsednik vlade "prespal pri znancu oziroma prijatelju, ta mu je brezplačno odstopil nepremičnino, ki je sicer ne oddaja". Po drugi strani pa je bil Subotič v svet zavoda celjske bolnišnice imenovan leto pred dopustovanjem premierja v njegovi hiši, je navedel Arčon. Obenem pa je poudaril, da člani sveta zavoda dobivajo za svoje delo minimalen honorar. "Tu ne gre za nobeno korist, ne z ene ne z druge strani. Gre za neko vez, ki jo imata predsednik vlade in on, se pravi prijateljsko, sta znanca. Če je greh, da prespiš pri znancu oziroma prijatelju, potem pa se res čudim, kaj je tukaj narobe," je pripomnil.

Sorodna novica KPK zaradi dopustovanja premierja Goloba pri poslovnežu Subotiču uvedel predhodni preizkus

V Svobodi so tako prepričani, da po "več kot uspešni" realizaciji ključnih reform prihaja faza osebnih diskreditacij predsednika vlade. Pričakujejo, da se bodo te v letu pred volitvami še stopnjevale in "se bodo delale zgodbe, ki jih pravzaprav ni".

Ob robu obiska v Slovenskih Konjicah je dogajanje pokomentiral tudi minister za notranje zadeve iz vrst Svobode Boštjan Poklukar. Z ravnanjem premierja nima težav, kot pravi, je tudi sam pogosto pri kom na obisku, zato ne vidi potrebe, da bi premier zaradi tega odstopil.
Poklukar pričakuje, da bodo svoje delo opravile pristojne institucije, v prvi vrsti KPK, če bo to potrebno, pa pričakuje, da tudi policija.

Tudi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je ocenil, da je treba zaupati institucijam in da mora zadevo razjasniti KPK. "Na podlagi tega, kar sem slišal, si še ne znam ustvariti slike, je pa za to seveda pristojna komisija. Zagotovo mora vsak državni funkcionar delovati in ravnati tako, da se seveda drži najvišjih standardov integritete in da pač ne podlega kakršnim koli oblikam korupcije," je dejal na načelni ravni. "Dokler ni pravnomočnih odločb, je težko reči, da ima premier težave z integriteto," je dodal. Pristavil je še, da mora "koalicija končati bistveno pomembnejša vprašanja do jeseni".

V NSi-ju pričakujejo, da bodo KPK in organi pregona zadevo prednostno rešili, saj gre za predsednika vlade, so sporočili za medije.

Medtem v največji opozicijski stranki SDS danes izjav na to temo niso dajali, se je pa vodja poslancev SDS-a Jelka Godec na družbenem omrežju X vprašala, ali bo "veliki borec proti korupciji v zdravstvu", predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj pozval k odstopu premierja Goloba kot tudi direktorja celjske bolnišnice Dragana Kovačića. Njegovo vlogo pri naročilu pravnega mnenja pri odvetniški družbi Nine Zidar Klemenčič, ki ga je Subotič potreboval za eno od družb, kjer je nadzornik, je namreč v nedeljski rubriki oddaje 24 ur Fokus preverjal POP TV.

V letu 2024 je bilo 11 kršitev s področja nasprotja interesov

V letu 2024 je bilo med 15 pravnomočnimi ugotovitvami o kršitvah zakona o integriteti kar 11 s področja nasprotja interesov. Samo v letošnjem aprilu pa so objavili že tri primere kršenja določb o nasprotju interesov uradnih oseb.

"Pomembno je, da se uradne osebe in tudi javnost pri tem zavedajo, da je od dokazanega nasprotja interesov do kaznivega dejanja korupcije največkrat le še korak, in sicer dokazana povratna korist tistemu, ki je odločal in se s tem znašel v nasprotju interesov," so opozorili na KPK-ju.

Sorodna novica Slovenija na indeksu zaznave korupcije napredovala, a KPK opozarja, da ostaja pod povprečjem EU-ja

Komisija je 13. maja 2022 sprejela in na spletni strani objavila tudi sistemsko pojasnilo o nasprotju interesov, v katerem so opredelili, kakšni so tisti osebni, poslovni in politični stiki, pri katerih je treba biti pozoren na okoliščine nasprotja interesov.

Obenem pa poudarjajo, da na komisiji vsak primer presojajo individualno. "V vsakem konkretnem primeru ugotavljamo, ali določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog, in sicer glede na različne dejavnike – dejanske pristojnosti te uradne osebe, odločevalsko moč v konkretnem primeru in seveda okoliščine, ki kažejo, da bi zasebni interes vplival na nepristransko opravljanje javnih nalog," so pojasnili.

Zato je vsak primer specifičen in se do njega ne morejo vnaprej opredeljevati, dokler ne preverijo vseh okoliščin in informacij.

Če bi KPK pri svojem delu ugotovil obstoj suma kaznivih dejanj, pa lahko s tem seznani tudi policijo. V tem primeru bo ta ukrepala skladno s svojimi pristojnostmi. Enako bo ravnala, če dobi prijavo oziroma ugotovi sume kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, je ob robu obiska v Slovenskih Konjicah zatrdil v. d. generalnega direktorja policije Damjan Petrič.