Slovenija je na indeksu zaznave korupcije za leto 2024 dosegla 60 točk in se s tem uvrstila na 36. mesto med 180 državami. Leto pred tem je s 56 točkami zasedla 42. mesto. Kljub pozitivnemu trendu še vedno ostaja pod povprečjem tako EU-ja kot OECD-ja, ki je znašalo 64 oz. 65 točk, so ob tem opozorili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
V primerjavi z nekaterimi sosednjimi in primerljivimi državami se je Slovenija sicer odrezala bolje oziroma je napredovala. Hrvaška je dosegla 47 točk (leto pred tem 50), Avstrija 67 (leto pred tem 71), Italija 54 točk (leto pred tem 56), zgodovinsko najnižji rezultat sta dosegli Francija in Nemčija s 67 in 75 točkami (leto pred tem 71 in 78).
"Napredek je spodbuden in za državo koristen. K temu zagotovo prispeva tudi zelo aktivno ozaveščanje Komisije za preprečevanje korupcije o pomenu krepitve integritete, preprečevanja korupcije, vodenja z dobrim zgledom na različnih ravneh družbe ter aktivno vključevanje gospodarstva v ta proces. A ne glede na to z rezultatom še ne smemo biti zadovoljni, saj si namreč kot družba zaslužimo več," je ob tem rezultate komentiral predsednik KPK-ja Robert Šumi.
Napredek Slovenije je sicer po navedbah KPK-ja "pomemben signal, da se prizadevanja komisije in drugih akterjev za izboljšanje ravni integritete v družbi in zmanjševanje korupcijskih tveganj obrestujejo". "Izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, priprava predloga nove resolucije o preprečevanju korupcije, boljša informiranost zavezancev o obveznostih po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije – vse to tudi prispeva k izboljšanju rezultata in povsod ima komisija pomembno vlogo," so zapisali.
KPK poudarja, da je v boju proti korupciji ključen strateški pristop
A po prepričanju KPK-ja s stanjem na področju korupcije v Sloveniji še zdaleč ne moremo biti zadovoljni in je nujno nadaljevati dejavnosti za sistemske spremembe, predvsem sprejetje nove resolucije o preprečevanju korupcije, ki jo je vlada prejšnji mesec poslala v državni zbor.
"Njeno sprejetje bi okrepilo strateški pristop države na tem področju in dalo podlago za zagon novih ukrepov za preprečevanje korupcije, ki jih bo opredeljeval akcijski načrt. Prav tako ostajajo ključni nadaljnje dosledno izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, čimprejšnja priprava sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, udejanjanje ničelne tolerance gospodarstva do korupcije v praksi ter druge preventivno-nadzorstvene aktivnosti komisije, kot sta nadzor nad izvajanjem zakonodaje in izdajanje priporočil za boljše upravljanje korupcijskih tveganj," so navedli.
"Pričakujemo, da bodo odločevalci še odločneje postavili preprečevanje korupcije in krepitev integritete med svoje prioritete in da bodo sprejeli ustrezne strateške dokumente, kot je resolucija o preprečevanju korupcije, in s tem prižgali zeleno luč za nove ukrepe pri omejevanju korupcije," je dodal Šumi. Na komisiji pa bodo po njegovih zagotovilih še naprej krepili protikorupcijske standarde, za katere so pristojni, ter s tem "utrjevali zavest o vlogi integritete, odgovornosti in preglednosti".
Ministrstvo predstavlja novo zakonodajo
Pravosodno ministrstvo pozdravlja napredek Slovenije na indeksu zaznave korupcije za leto 2024. Ob tem so poudarili zakonodajne spremembe, kot sta dopolnitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije iz leta 2020 in zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je bil sprejet leta 2023.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je bil korenito dopolnjen leta 2020, na ministrstvu pa že potekajo postopki imenovanja delovne skupine, ki bo proučila učinek zadnje novele, vsebino pobud, ki so jih prejeli, ter pripravila potrebne zakonske spremembe.
Med ukrepi za zmanjševanje korupcije so navedli tudi zakon o zaščiti prijaviteljev iz leta 2023, ki je zajel širok krog zavezancev, tako državnih organov kot podjetij, ki so morali vzpostaviti notranje prijavne poti za različne kršitve, vključno s korupcijo. Zakon po besedah ministrstva ureja tudi nekatere zaščitne ukrepe za prijavitelje, vendar še ne morejo oceniti učinkov zakona glede preprečevanja korupcije.
Lani so potekale tudi številne dejavnosti za pripravo predloga resolucije o preprečevanju korupcije, ki jo je vlada v začetku letošnjega leta potrdila in poslala v državni zbor. Besedilo osnutka nove resolucije v pripravi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je nastajalo v dvoletnem sodelovanju z različnimi deležniki iz javnega in zasebnega sektorja, ki so sodelovali v 16 področnih delovnih skupinah. "Na ta način so bili že v fazi priprave resolucije vključeni ključni deležniki," so poudarili. Dodali so, da je v novi resoluciji prepoznanih več tveganj, opredeljen pa tudi je širok nabor ciljev, ki bodo prispevali k preprečevanju korupcije in krepitvi integritete.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje