Slovenija je na indeksu zaznave korupcije za leto 2024 dosegla 60 točk in se s tem uvrstila na 36. mesto med 180 državami. Leto pred tem je s 56 točkami zasedla 42. mesto. Kljub pozitivnemu trendu še vedno ostaja pod povprečjem tako EU-ja kot OECD-ja, ki je znašalo 64 oz. 65 točk, so ob tem opozorili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

V primerjavi z nekaterimi sosednjimi in primerljivimi državami se je Slovenija sicer odrezala bolje oziroma je napredovala. Hrvaška je dosegla 47 točk (leto pred tem 50), Avstrija 67 (leto pred tem 71), Italija 54 točk (leto pred tem 56), zgodovinsko najnižji rezultat sta dosegli Francija in Nemčija s 67 in 75 točkami (leto pred tem 71 in 78).

Sorodna novica KPK izdal več priporočil zaradi korupcijskih tveganj, ministrstvo pripravlja spremembe zakonodaje

"Napredek je spodbuden in za državo koristen. K temu zagotovo prispeva tudi zelo aktivno ozaveščanje Komisije za preprečevanje korupcije o pomenu krepitve integritete, preprečevanja korupcije, vodenja z dobrim zgledom na različnih ravneh družbe ter aktivno vključevanje gospodarstva v ta proces. A ne glede na to z rezultatom še ne smemo biti zadovoljni, saj si namreč kot družba zaslužimo več," je ob tem rezultate komentiral predsednik KPK-ja Robert Šumi.

Napredek Slovenije je sicer po navedbah KPK-ja "pomemben signal, da se prizadevanja komisije in ostalih akterjev za izboljšanje ravni integritete v družbi in zmanjševanje korupcijskih tveganj obrestujejo". "Izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, priprava predloga nove resolucije o preprečevanju korupcije, boljša informiranost zavezancev o obveznostih po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije – vse to tudi prispeva k izboljšanju rezultata in povsod ima komisija pomembno vlogo," so zapisali.

KPK poudarja, da je v boju proti korupciji ključen strateški pristop

A po prepričanju KPK-ja s stanjem na področju korupcije v Sloveniji še zdaleč ne moremo biti zadovoljni in je nujno nadaljevati aktivnosti za sistemske spremembe, predvsem sprejetje nove resolucije o preprečevanju korupcije, ki jo je vlada prejšnji mesec poslala v državni zbor.

"Njen sprejem bi okrepil strateški pristop države na tem področju in dal podlago za zagon novih ukrepov za preprečevanje korupcije, ki jih bo opredeljeval akcijski načrt. Prav tako ostajajo ključni nadaljnje dosledno izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, čimprejšnja priprava sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, udejanjanje ničelne tolerance gospodarstva do korupcije v praksi ter ostale preventivno-nadzorstvene aktivnosti komisije, kot sta nadzor nad izvajanjem zakonodaje in izdajanje priporočil za boljše upravljanje s korupcijskimi tveganji," so navedli.

"Pričakujemo, da bodo odločevalci še odločneje postavili preprečevanje korupcije in krepitev integritete med svoje prioritete in da bodo sprejeli ustrezne strateške dokumente, kot je resolucija o preprečevanju korupcije, in s tem prižgali zeleno luč za nove ukrepe pri omejevanju korupcije," je dodal Šumi. Na komisiji pa bodo po njegovih zagotovilih še naprej krepili protikorupcijske standarde, za katere so pristojni, ter s tem "utrjevali zavest o vlogi integritete, odgovornosti in transparentnosti".