V tretjem tednu volilne kampanje smo v soočenjih na RTV-ju gostili predsednike in predstavnike zunajparlamentarnih strank, ki se potegujejo za vstop v parlament. Preverili smo nekaj njihovih izjav, očitnih zavajanj in napak.

Koliko denarja gre za migrante?
Zmago Jelinčič, Slovenska nacionalna stranka, je na televizijskem soočenju 24. maja dejal: "Ti migranti dobivajo toliko denarja na roke, kot so tri plače povprečnega slovenskega delavca."

Če bi izjava držala, bi prosilec za azil na roke dobil vsaj 3249 evrov (trikrat neto plača 1083 evrov), v resnici pa dobi na mesec 18 evrov žepnine. Begunec lahko, če ne biva v integracijski hiši, dobi mesečno denar za najemnino v višini 297,93 evra.

Koliko dobi Slovenija iz EU-ja?
Andrej Šiško iz Zedinjene Slovenije je v radijskem soočenju 23. maja trdil, da Slovenija več prispeva v evropski proračun, kot iz njega dobi: "Mi jih več plačamo v proračun Evropske unije, kot smo jih počrpali. Torej ta sredstva sploh niso evropska, to so naša, slovenska sredstva. Zdaj pa povsod piše tabla: zgrajeno s sredstvi Evropske unije. To je laž in prevara."

Tako kohezijska kot vsa druga evropska sredstva, ki jih Slovenija počrpa iz EU-ja, vsako leto presegajo znesek, ki ga Slovenija vplača v Evropsko unijo. Tudi od januarja do aprila letos je državni proračun iz EU-ja dobil skoraj 103 milijone evrov več, kot je prispeval v proračun EU-ja. Neto pozicija slovenskega proračuna do proračuna EU-ja je lani znašala 506 milijonov evrov, leta 2016 589 milijonov, leta 2015 (zaradi pospešenega črpanja kohezijskih sredstev) celo 683 milijonov. Slovenija poleg kohezijskih prejema še sredstva iz drugih evropskih skladov, med drugim za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike.

Dobiček NLB-ja in bančni kriminal
Nekaj izjav se, kot smo že vajeni, nanaša tudi na Novo Ljubljansko banko. Tudi te smo preverili.

Bojan Požar, Lista novinarja Bojana Požarja, je na televizijskem soočenju dejal: "Treba je pač povedati, da je ta dobiček Nove Ljubljanske banke strukturiran zelo čudno. 70 odstotkov tega dobička so bilance podružnic v državah nekdanje Jugoslavije."

Ne drži. K lanskemu rekordnemu čistemu dobičku Skupine NLB, ki je znašal 225 milijonov evrov, so bančne podružnice na Balkanu (zlasti makedonska) prispevale 40 odstotkov, to je približno 95 milijonov. Leta 2016 so podružnice poskrbele za 52,4 odstotka dobička. Je pa res, da bo poslovanje podružnic vedno pomembnejše.

Gregorja Kosa iz stranke Za zdravo družbo motijo kratki zastaralni roki pri bančnem kriminalu. "To, da se predvsem v primeru Nove Ljubljanske banke čaka, da bo prišlo leto 2019, ko se bodo tiste sile, ki so zadaj, odločile za prodajo, ker bo po desetih letih zastaralo tisto, kar se je dogajalo leta 2009, je seveda nesprejemljivo," je zatrdil v radijskem soočenju.

Res je, za večino bančnega kriminala je zagrožena zaporna kazen nad enim letom in zato kazenski pregon zastara po desetih letih od izvršitve dejanja. Vlada Janeza Janše je 2012 sprejela Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki je v 33. členu podaljšal zastaralne roke za pregon bančnega kriminala za štirikrat. Retroaktivno sicer ne učinkuje. Pa tudi sicer je bil ta člen prezrt ali neuporabljen v sodni praksi. Konec maja 2017 je bila nato sprejeta avtentična razlaga tretjega odstavka 33. člena ZUKSB, po kateri štirikratnik splošnih zastaralnih rokov velja le za nezastarane odškodninske terjatve.

Predsednik stranke GAS zatajil spremembo programa
Včasih smo priča pretiravanju pri izjavah o birokratskih ovirah. Alojz Kovšca, Gospodarsko aktivna stranka, je po radio povedal: "Recimo hidroelektrarna Brežice je potrebovala 11 let za pridobitev okoljskih soglasij."

Agencija za okolje in prostor je od prejete vloge za HE Brežice do izdaje okoljevarstvenega soglasja potrebovala natanko eno leto, med februarjem 2013 in februarjem 2014. Od pobude za hidroelektrarno Brežice do danes pa je minilo dobrih 11 let, vendar ne zaradi okoljskih soglasij.

In še: Predsednik stranke GAS Kovšca se je na vprašanje voditeljice radijskega soočenja Nataše Mulec o tem, zakaj zagovarja odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odzval: "Pred sabo imam program Gospodarsko aktivne stranke in res ne vem, kje ste to prebrali." Kovšca je zatajil, da je stranka GAS dober teden pred radijskim soočenjem spremenila program. Starega programa, ki je bil še 3. maja dostopen tudi na MMC-ju, ni več mogoče dobiti prek spleta. Novi program ne omenja več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Maja Derčar, Radio Slovenija

Predvolilno soočenje neparlamentarnih strank na Radiu Slovenija:

Soočenje neparlamentarnih strank na Televiziji Slovenija: