"Ko sem bil sam minister za obrambo in smo dajali 1,7 odstotka za obrambni sistem – takrat je bilo zanimanje za vojaški poklic," je med včerajšnjim soočenjem povedal predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Po podatkih Svetovne banke in uradni statistiki Nata toliko nikoli nismo dajali za obrambo. Ob tem letna poročila ministrstva za obrambo razkrivajo, da je v času ministrovanja Karla Erjavca število pripadnikov vojske celo upadlo. Še več, v strateškem pregledu obrambnega resorja je izrecno zapisano: "V preteklem obdobju se je dinamika zaposlovanja v SV upočasnila. Konec leta 2008 je primanjkovalo vojakov profesionalcev."

SD vodil obrambo, ko je vojska padla na kolena
Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je povedal: "Varnost je osnova za blaginjo države. To pomeni, da je treba vlagati in še več vlagati v slovenski varnostni sistem. Če pogledate, se je denar tudi za vojsko začel povečevati," je povedal Židan. In praksa? V času, ko je tako vlado kot obrambni resor prvič vodil SD, so dajali vojski vse manj. Po kratkem ministrovanju Aleša Hojsa iz Nove Slovenije in Romana Jakiča iz Pozitivne Slovenije je SD znova prevzel resor in je ministrstvo začasno vodil celo dejan Židan sam. Prav v tem času je imel resor najmanj denarja.

Uspešno branimo schengensko mejo?
Prav včerajšnji prispevek o stanju na meji je razkril, da je policija kadrovsko podhranjena in da se število nezakonitih prehodov meje skokovito povečuje. Tudi zato je predsednik SMC-ja Miro Cerar presenetil z izjavo: "Zdaj nadzorujemo schengensko mejo učinkovito, zaposlili smo oziroma bomo 107 novih policistov za varnost meje. Pomagajo jim tudi vojaki." Podatki kažejo, da se je število nezakonitih prehodov meje v primerjavi z lanskim letom potrojilo. Poleti bo policija vpoklicala celo pomožno policijo, o kadrovskih luknjah na meji raje javno sploh ne govorijo. "Mislim, da bi razkritje takšnega podatka škodilo delu policije. Ne smem povedati, koliko nas je premalo," je včeraj za TV Slovenija povedala vodja mejne policije Melita Močnik.

Kvote da, kvote ne
Predsednik SDS-a Janez Janša je v soočenju ponovil stališče, da mora Slovenija odstopiti od evropskih kvot, po katerih od drugih držav sprejema begunce. "Tako je, to je sistem kratkega veka. Mislim, da konec prihodnjega leta tega sistema ne bo več," je včeraj povedal Janša. Pa je bila prav njegova stranka tako v evropskem kot v slovenskem parlamentu med največjimi podporniki uvedbe tega sistema. Še danes je na spletni strani SDS-a zapis Janez Janše o reševanju begunskih težav iz leta 2015, kjer med drugim zapiše: "Kvote, ki jih je za posamezne države EU-ja določila Evropska komisija, so korak v pravo smer. Breme mora biti pravično razdeljeno."

Prvo soočenje si lahko ogledate v spodnjem posnetku

Kdo je begunec?
Danijel Bešič Loredan, Andrej Šiško in Bojan Požar so na soočenju vztrajali pri svoji definiciji begunca. "Mislim, da Slovenija tukaj sploh ne more imeti beguncev, razen če ni vojne v Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem ali v Avstriji," je dejal Bojan Požar. "Če nekdo prečka 8, 9, 10 ali več varnih držav, to niso begunci," je izpostavil Andrej Šiško. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce navaja, da so to ljudje, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in jim status ne preneha, če prečijo več varnih držav. Če torej pridejo iz Sirije prek več balkanskih držav, še niso migranti. So pa migranti vsi tisti, ki ne bežijo, pač pa v drugih državah iščejo boljše ekonomske priložnosti.

Koliko denarja zares dobi prosilec za azil?
Slišali smo tudi podatek, ki ga SDS večkrat ponavlja ob stroških na prosilca za azil. "Ne gre za begunce, gre za ilegalne migrante. Vsak stane slovenskega davkoplačevalca 1.930 evrov na mesec in to je absurd glede na slovenski standard," je na soočenju povedal Janša. Ne gre za vsoto, ki jo prejme prosilec za azil. Od 1.963 evrov na mesec na prosilca za azil gre več kot 1.200 za plače Slovencev (pravna pomoč, tolmači) in dejavnosti ministrstva, 700 evrov gre za nastanitev begunca, od tega so leta 2015 malo manj kot polovico krili evropski skladi.