Voditelja Rosvita Pesek in Dejan Ladika sta predsednike in predsednico strank povprašala, kaj menijo o tem, da bi volilno pravico podelili tudi mlajšim do 18 let oz. šestnajstletnikom. Če bi jim pripadale vse pravice in dolžnosti, potem da, je dejal predsednik predsednik Zedinjene Slovenije Andrej Šiško. Podobno mnenje je izrazil tudi predsednik SLS-a Marko Zidanšek.

Predsednik Dobre države Bojan Dobovšek meni, da je o tem treba razmišljati, mladi prej dozorijo. Danijel Bešič Loredan iz Gibanja Skupaj Naprej je pritrdil volilni pravici šestnajstletnikom in poudaril, da je treba uvesti e-volitve. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec se prav tako strinja s 16+. Koordinator Levice Luka Mesec je povedal, da znižanja starostne meje nimajo v programu. Nekdanji premier Miro Cerar (SMC) je izrazil prepričanje, da bi šestnajstletniki lahko preizkusno volil na lokalni ravni kot pilotni projekt. Predsednik Piratske stranke Rok Andree pa pravi, da je nižja starostna meja del njihovega programa.

Andrej Čuš iz Zelenih Slovenije je dejal, da volilno pravico za 16-letnike podpirajo. "Absolutno volilno pravico za 16-letnike, še bolj pa podpiramo preferenčni glas, da bi ljudje vplivali neposredno, kdo sedi v državnem zboru," je dejala Alenka Bratušek. "Kot učitelj vem, da so 17-letniki dovolj zreli, zato podpiramo volilno pravico pri 16 letih," je pojasnil Uroš Lubej iz Solidarnosti.

Ideji je nasprotoval predsednik SNS-a Zmago Jelinčič, saj meni, da demokracija še ni zrela za znižanje starostne meje. Najprej e-volitve in obvezne volitve, je navedel. Tudi Gregor Kos iz stranke Za zdravo družbo je pojasnil, da v stranki Za zdravo družbo nasprotujejo volilni pravici za 16-letnike, saj je treba prej nagovoriti 60 odstotkov volivcev, ki na volitve sploh ne pridejo.

Najprej je treba spraviti polnoletne na volitve, kar bomo dosegli, ko bomo spremenili politiko na bolje in bodo imeli ljudje sploh razlog za prihod na volišča, je nasprotovanje ideji izrazil Marjan Šarec (LMŠ). Volilno udeležbo bomo povečali z elektronskimi volitvami, pa je Bojan Požar odgovoril na vprašanje o nižanju volilne pravice. Pred pogovorom o volilni pravici pri 16 bi se morali pogovarjati o tem, kako mlade na splošno pritegniti k politiki, je izpostavil Matej Tonin (NSi). Janez Janša je volilno pravico pri 16 označil za manj pomembno vprašanje, saj so druge preče teme, kot je izseljevanje mladih, bolj potrebne ukrepanja.

Alojz Kovšca iz Gospodarsko aktivne stranke (GAS) je dejal, da o volilni pravici za 16-letnike v stranki še niso razmišljali. "Zavzemamo se za to, da bi za otroke do 14. leta volili starši, med 14 in 18 pa v spremstvu staršev," pa je unikaten predlog predstavil Aleš Primc iz Združene desnice.

Kaj je najpomembneje v zdravstvu?
Iztočnica prvega strankarskega soočenja oddaje je bila tudi javnomnenjska raziskava Eurobarometer, ki je razkrila, da Slovence najbolj skrbijo zdravstvo in socialna varnost ter brezposelnost.

Na Cerarja je bilo naslovljeno vprašanje o zdravstveni reformi, ki ni uspela, vendar ministrice za zdravje ni zamenjal. Povedal je, da so naredili premike, od petih zakonov so sprejeli štiri. Izvedli so finančno sanacijo bolnišnic, priznal pa je, da jim ni uspelo preprečiti čakalnih vrst.

Dejan Židan je povedal, da so zaradi koalicijske pogodbe dvakrat podprli ministrico za zdravje, vendar se sprašujejo, ali je bilo to početje pravilno in ali bo morda sledila kazen. Slovensko zdravje pa po njegovem mnenju dobro deluje. Tudi Karl Erjavec je dejal, da je njegova stranka predlagala menjavo ministrice.

Danijel Bešič Loredan Gibanje skupaj Naprej je pojasnil, da morajo državljani povedati, koliko so pripravljeni dajati za zdravstvo. Država pa, koliko je pripravljena dati sama. Državljani plačujemo za zdravstvo več kot dovolj, mi financiramo zdravstvo. "Država se šlepa na naših hrbtih," je dejal.

Za izgubo bolnišnic je kriva politikantska kvazielita in od njih ne gre pričakovati, da bodo rešili težave v zdravstvu. Oni so postavili ta sistemi, zato so glavni krivec, pa je dejal Andrej Šiško. Koalicija ni postavila v ospredje bolnikov, je poudaril Marko Zidanšek (SLS), zato so po njegovem mnenju izgubljena štiri leta. Posledice pa so dolge čakalne dobe. Denarja je po njegovem mnenju mnenju dovolj, vendar je treba vzpostaviti red.

Luka Mesec (Levica) pa je prepričan, da zdravstveni sistem ne more funkcionirati, ker mu država namenja premalo sredstev - 6,7 odstotka BDP-ja, kar je manj kot Češka ali Avstrija. Bojan Dobovšek (Dobra država) je navedel, da je zdravstvo tipičen primer sistemske korupcije, podobno je z nabavami v zdravstvu. Odgovornost pa je po njegovem mnenju pri tistih, ki vodijo institucije.

Zmago Jelinčič meni, da je v zdravstvu veliko korupcije in klientelizma. Zato bi morali sankcionirati vpletene in jim odvzeti tisto, kar so nakradli. Rok Andree (Pirati) se je strinjal, da je osnovna težava zdravstva korupcija in politika skuša uvesti spremembe, vendar ne pride nikamor. Treba bi bilo zapreti "pipico tem strukturam" in z večjo transparentnostjo, kar bi lahko naredili s skupnim naročanjem z drugimi državami.

Ko zboliš, te pahnejo v čakalno vrsto
Kaznovanje tistih, ki se ne pojavijo na pregledu? "To ni prav, ljudje morajo biti odgovorni, nova bremena in kazni niso rešitev. Denarja za zdravstvo je dovolj, težavo imamo pri organizaciji in kadrovanju, prave ljudi moramo dati na prava mesta," je dejal Čuš (Zeleni) in po lastnih besedah samokritično poudaril preventivno zdravo življenje.

Kako spraviti bolnišnice na zeleno vejo? "Nimamo jasno razdeljenih odgovornosti ljudi, ki upravljajo javni denar, zdravstvo potrebuje menedžersko reformo in reformo stroke, saj prav stroka menedžerjem dostavlja prave podatke," je pojasnil Kovšca (GAS).

Kazni za predolge bolniške dopuste? "Treba se je vprašati, zakaj je nekdo tako dolgo na bolniškem dopustu, zadevo je treba sistemsko rešiti, definitivno ni prav, da je nekdo več kot eno leto na bolniškem dopustu. V zdravstvu so najbolj problematični odtekanje denarja iz zdravstva in kartelni dogovori," je Šarec (LMŠ) opozoril, da se v zdravstvu pogosto vse "predrago" plačuje.

UKC Maribor – manjkajo anesteziologi, kje naj jih dobijo? "Na trgu. Zdravstvena situacija je čisto ogledalo sedanje vlade, javno zdravstvo je čisti "fake" (lažen), ko so ljudje zdravi, jim sistem jemlje veliko denarja, ko pa zbolijo, se jih pahne v čakalne vrste," je opozoril Požar.

"Ključno je, koliko ljudje dajo za zdravstvo, tudi tisti z minimalno plačo dajejo 150 evrov mesečno, ko potrebujejo zdravstveni sistem, pa ne pridejo na vrsto. Kapacitete obstajajo, saj te vedno opozorijo, če plačaš sam, si na vrsti takoj," je na nesprejemljivo stanje opozoril Tonin (NSi).

Odprava dopolnilnega zavarovanja? "To ni ključna težava, najprej je treba zagotoviti, da se denar, ki se namenja za zdravstvo in ki ga ni malo, začne uporabljati racionalno," je Janša izpostavil neracionalno rabo denarja kot največjo težavo zdravstva.

"Večina Slovenije je polagala upe v to, da bosta ta vlada in ministrica uredili razmere v zdravstvu, a pokazalo se je, da niso znali zgrabiti bika za roge, čakalne dobe so se podaljšale," je o stanju v zdravstvu dejala Bratuškova.

"Menimo, da je v zdravstvu preveč korupcije, politike in premalo zdravja, zgledovati bi se morali po Švici, zdravje ni tableta, prvo zdravilo je zdrava hrana," pa je poudaril Kos (Za zdravo družbo).

"Dopolnilno zavarovanje je treba ukiniti in narediti sistem pravičnejši, saj ni prav, da človek z najnižjimi dohodki plačuje enako kot tisti z najvišjimi," je pojasnil Lubej iz Solidarnosti.

"Ključna težava je, da v Sloveniji zdravniškega poklica ne cenimo, želim si, da bi mlade zdravnike boljše plačali in ti ne bi več bežali v tujino, obdržati moramo slovenske zdravnike doma," je dodal Primc.

Varnostne težave Slovenije
Terorizem in priseljevanje sta po mnenju slovenskih anketirancev največji težavi, s katerima se spopada Evropska unija. Kako bi politične stranke in liste reševale te težave?

Marko Zidanšek se je pohvalil, da je prvi pozval, da je treba postaviti ograjo na mejo. "Želim živeti v normalni demokraciji, ne pa v nekem šeriatskem pravu oz. razmerah, ki bi to rezultirale," je dejal.

Danijel Bešič Loredan je opomnil, da smo člani EU-ja in schengena. Vojska in policija pa morata varovati meje. Treba je narediti vse po vzoru naših sosednjih držav, je prepričan.

Bojan Dobovšek je pojasnil, da je vlada pri teh zadevah delovala reaktivno namesto proaktivno. Država bi morala postaviti prave varnostne ograje, tako za begunce, ljudi, ki tam živijo kot policijo. Rezilna žica ni prava rešitev. Tisti prebežniki, ki želijo ostati pri nas, pa morajo po njegovem mnenju sprejeti naše vrednote.

Andrej Šiško je dejal, da Slovenci nismo krivi za množične selitve. Če nekdo prečka več varnih držav, ni begunec: "To niso begunci, temveč ljudje, ki gredo po boljši kruh, ekonomski migranti."

Rok Andree je opozoril, da je naša naloga, da poskrbimo, da ljudje, ki ostanejo pri nas, ne bodo padli na socialno dno in tako z njimi ne bomo imeli težav.

"Nihče razen Solidarnosti ni opozoril, kje težava nastaja. Mi imamo odgovor v programu, in sicer miroljubno sobivanje narodov. Slovenija bi morala protestirati pri svojih zaveznikih, naj prenehajo s svojim početjem," pa je razložil Luka Mesec. Zmago Jelinčič bi poslal vojsko na mejo, ujete prebežnike pa bi naložili v avtobuse in jih odpeljali "v München".

Po mnenju Dejana Židana je "varnost osnova za blaginjo v državi, zato je treba več vlagati v varnostni sistem". Evropa pa mora pomagati reševati krize, ki nastajajo na njenih mejah. DeSUS se zavzema za ponovno uvedbo vojaškega roka, vsaj trimesečnega, saj, kot je povedal Erjavec, so mu to predlagale mame in dekleta slovenskih fantov. Nekdanji premier Cerar pa je pojasnil, da je njegova vlada zagotavljala varnost, begunci in migranti pa so bili humano obravnavani. "Schengensko mejo pa učinkovito nadzorujemo," je še dejal.

Kako ločiti nezakonitega prebežnika in begunca?
"Najprej moramo poskrbeti za svoje ljudi, če smo socialna država, ali pa bomo na prvo mesto dajali koga drugega. Naredi se popis in ugotovi izvor ter tako odloči. Politično preganjanim je treba pomagati, a priti morajo na zakonit način," je odgovoril Čuš (Zeleni).

"Migracijski valovi niso tisto, kar potrebuje gospodarstvo, iz tujine potrebuje strokovnjake, ki jih izbere, dobro plača in zakonito pripelje v državo," je poudaril Kovšca (GAS).

Slovenija bi po mnenju Janše (SDS) morala odstopiti od sistema evropskih kvot premeščanja prosilcev za azil, saj bo "sistem zelo kratkega veka in bo propadel". Slovenija bi morala Hrvaški poslati protestno noto, ker ta ne varuje zunanje meje EU-ja, tam, kjer prebežniki prehajajo v Slovenijo, ni nobene hrvaške policije, je dodal Janša.

Zavarovanje meje
"Okrepiti je treba obe varnostnoobveščevalni službi, vojsko in policijo ter pospešiti postopek azila, ki bi mogel hitro steči takoj na meji," je prepričan Šarec (LMŠ), ki je dodal, da tudi EU nima odgovorov na pereče težave migracij.

"Ali Sova stavka ali ne? Kakšno je stanje v vojski? Glede beguncev je pa jasno, da jih v Sloveniji ne more biti, saj ni vojne na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem," je opozoril Bojan Požar.

Okrepiti želimo varnost na meji, tako da se okrepi posadka v obliki številnih policistov in vojakov na meji, okrepljene migracije zadnji čas nam dajejo prav, je izpostavil cilje NSi-ja Tonin.

Bratuškova (Stranka AB) ograje in rezilne žice na mejo ne bi postavljala, bi pa mejo dodatno zaščitila in vztrajala pri skupni evropski politiki, ki bi morala najti rešitev za ta vprašanja. Kos (Za zdravo družbo) je prav tako opozoril na nujnost skupne evropske politike, saj le to lahko reši težavo z migracijami.

Podpiranje bomb, ki sprožijo reke beguncev
"Pogovarjamo se o žici in meji, a težava je drugje. Žalostno je, da je Slovenija podprla bombardiranje Sirije, to pa je sprožilo reke beguncev. Namesto da mečemo bombe, bi morali graditi infrastrukturo," meni Lubej iz Solidarnosti.

"Razlika med levico in desnico je to, da levica misli, da lahko slovensko nizko rodnost nadomesti z migranti, desnica pa je prepričana, da je treba težavo rešiti tako, da dvignemo slovensko rodnost," je dejal Primc (Združena desnica) in dodal, da je ena izmed rešitev za migracije ukinitev socialne pomoči za tujce.
Posnetek prvega velikega televizijskega soočenja kandidatnih list na predčasnih parlamentarnih volitvah 2018 si lahko ogledate spodaj.