Stranka DeSUS je v koaliciji prebila najdlje od vseh strank. Foto: BoBo
Stranka DeSUS je v koaliciji prebila najdlje od vseh strank. Foto: BoBo
Janez Drnovšek in Marjan Podobnik
SLS je bil tvorec vseh Drnovškovih koalicij, z izjemo prve do leta 1993. Foto: BoBo

Demokratična stranka upokojencev se je z dobrimi štirimi odstotki prebila v državni zbor leta 1996 in je od tedaj sestavljala prav vse vlade, razen 176 dni kratke Bajukove vlade leta 2000. Od 28 let slovenske vlade je DeSUS sooblikoval naša življenja kot predstavnik vlade 20 let in pol. Sledita ji Slovenska ljudska stranka, ki ji je na zadnjih volitvah za prestop parlamentarnega praga zmanjkalo le nekaj sto glasov, in LDS, ki je po letih udobnega vladanja dokončno izginil iz političnega parketa.

Sledijo SLS, LDS, SD in SDS
Več kot pol časa od prve demokratično izvoljene vlade Lojzeta Peterleta so vlado sestavljali še Socialni demokrati (prej Združena lista), nad tretjino časa so usodo naših vlad krojili še SKD oziroma Nova Slovenija, kjer je končala večina njihovih članov, s 4252 dnevi v vladi, ter SDS (prej SDSS in SDZ) s 3442 dnevi v koaliciji.

V soboto je predsednik države Borut Pahor sporočil, da bodo predčasne parlamentarne volitve v Sloveniji 3. junija. Dober mesec in pol pred volitvami je večina najpomembnejših strank predstavila svoje programe in kandidate, konec preteklega tedna pa je agencija Ninamedia za RTV Slovenija pripravila telefonsko javnomnenjsko raziskavo, po metodi CATI, ki nakazuje možne volilne izide, seveda pa se med volilno kampanjo lahko še spremenijo. Glede na izide raziskav, ki se v preteklih mesecih niso bistveno spremenili, bomo v prvi polovici oddaje Tarča soočili predsednike strank, ki jim izidi kažejo, da se bodo uvrstile v državni zbor, v drugi polovici pa predsednike strank, ki so v raziskavi sicer pod volilnim pragom, a so jih nekateri anketiranci na priklic omenili kot tiste, ki bi jim morda dali glas. Tarča ob 20. uri z Eriko Žnidaršič

Parlament izbere vse manj ljudi
Ves čas od osamosvojitve nam volilna udeležba pada. Sestavo prvega parlamenta je izglasovalo skoraj 1,3 milijona volivcev (85-odstotna volilna udeležba), sestavo iztekajočega se mandata pa komaj 886 tisoč državljanov (51-odstotna udeležba). Manjši skok v sicer očitnem trendu višanja volilne vzdržnosti smo zaznali v volitvah, ki so sledile vladanju Janeza Janše (63-odstotna udeležba) ter trojčku Boruta Pahorja (65-odstotna udeležba).