V sodnem svetu so navedli, da bodo postopek začeli na podlagi 64. člena zakona o sodiščih. Ta določa, da se predsednik sodišča razreši s funkcije predsednika, če zadev sodne uprave ne opravlja v skladu s predpisi ali merili za kakovost dela sodišč ali če jih ne opravlja pravočasno; če s kršitvijo predpisov ali kako drugače okrni načelo neodvisnosti sodnikov pri sojenju; če sodišče, ki mu predseduje, dve leti zaporedoma neupravičeno ne doseže načrtovanih poslovnih rezultatov, pa tudi če krši ali dopusti kršitev predpisov, povezanih z dodeljevanjem zadev.

Pogačnika bremeni odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v decembrski sodbi primera tožbe proti Sloveniji ugotovilo, da je Pogačnik s tem, ko je zadeve pritožnikov dodelil določenemu sodniku, v nasprotju z objektivnimi vnaprej določenimi merili nasprotoval temu, da se zagotovi naključnost pri dodeljevanju primerov.

To je odmeven primer odvzema treh otrok materi, potem ko se po ločitvi leta 2018 starša treh otrok nista mogla dogovoriti glede skrbništva. Sledili so različni postopki, otroci pa so po namestitvi k očetu večkrat skušali pobegniti, da bi se vrnili k materi.

Postopke glede skrbništva in stikov je večinoma vodil sodnik, ki mu je bila zadeva dodeljena po odhodu sodnika, ki je bil prvotno zadolžen za primer.

Tožbo proti Sloveniji je na ESČP-ju v svojem imenu in v imenu otrok vložila mati. ESČP je 19. decembra odločil, da je bila prepoved stikov matere z otroki neupravičena ter da so bile tako materi kot otrokom kršene pravice.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je ugotovitev ESČP-ja glede dodelitve zadev tedaj komentiral, da gre za zelo občutljivo zadevo. Po njegovi presoji je Pogačnik v tem primeru postopal v dobri veri, ESČP pa je sprejel odločitev, kakršno je, in to odločitev je treba upoštevati, je poudaril.

Skladno z zakonom o sodiščih o razrešitvi predsednika sodišča odloči sodni svet, ki mora pred odločitvijo pridobiti tudi mnenje ministra, pristojnega za pravosodje, in predsednika vrhovnega sodišča. Predsedniku sodišča mora biti v postopku razrešitve dana možnost, da se pisno izreče o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni razlog. Sodni svet se je s Pogačnikovimi pojasnili seznanil v četrtek.

Sodni svet je na seji obravnaval tudi druge točke. Med drugim je glede zaprosila predsednice države Nataše Pirc Musar za podajo mnenja o kandidaturah za tri mesta članice ali člana Stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu sklenil, da bo maja najprej opravil razgovore z vsemi kandidati.

V sredo pa je zasedala tudi Komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu. Sklenila je, da v obravnavo sprejme pobudo predsednika višjega sodišča v Ljubljani Antona Panjana, da se zoper sodnico Katarino Marolt Kuret, ki je odločala o tožbah glede posojil v švicarskih frankih, uvede postopek pred komisijo.