Marca bo minilo pet let od medijsko zelo odmevnega primera, ko je sodišče na nasilen način odvzelo tri otroke materi, ti pa so se več ur na vso moč upirali. Evropsko sodišče za človekove pravice je decembra lani odločilo, da je okrožno sodišče v Ljubljani, ki primer vodi, kršilo pravice otrok, da otroci brez pravega razloga niso smeli imeti stikov z materjo in da izbira sodnice, ki je primer vodila, ni bila pravilna oziroma da je predsednik sodišča Marjan Pogačnik pri tem kršil nacionalno zakonodajo.

Sorodna novica Ljubljansko okrožno sodišče v odzivu na sodbo ESČP-ja: Z zaključki ne nameravamo polemizirati

"Tukaj je predsednik sodišča po moji presoji postopal v dobri veri, evropsko sodišče pa je odločilo tako, kot je. Težko polemiziram z Evropskim sodiščem za človekove pravice. Iz odločbe izhaja, da ni upošteval načina dodeljevanja spisov, ki bi moral biti naključen," je položaj ob robu odprtja sodnega leta 2025 za Televizijo Slovenija komentiral predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.

Ali bo vrhovno sodišče kakor koli ukrepalo, morda odredilo notranji nadzor, predsednik ni želel ne potrditi ne zanikati. "O tem ne bi govoril. Se v vsako zadevo evropskega sodišča poglobimo in potem analiziramo, kaj taka odločitev posledično pomeni za organizacijo poslovanja sodišč. In kaj to pomeni glede na določbe, ki so v zakonu o sodiščih, ki so v sodnem redu, seveda bomo to analizirali," je dejal. Hkrati pa je povedal tudi: "Gospod Pogačnik do nadaljnjega uživa moje zaupanje."

Bo sodni svet razrešil predsednika sodišča?

Ministrstvo za pravosodje zdaj pripravlja odgovor Evropskemu sodišču za človekove pravice. Sodni svet pa je od Marjana Pogačnika zahteval pojasnila. Zakon o sodiščih namreč v 64. členu navaja, da predsednika sodišča razrešijo funkcije, če krši ali dopusti kršitev predpisov v povezavi z dodeljevanjem zadev. V petek so njegova pojasnila prejeli in jih bodo obravnavali na eni od prihodnjih sej.

Sorodna novica ESČP materi in otrokom prisodil odškodnino. Odločitev o skrbništvu še vedno ni dokončna.

Zanimivo pa je, da je sodni svet o tem že razpravljal leta 2020 in takrat kršitev predsednika ni odkril. Zdajšnja sestava sveta razlogov za takšen sklep ne more komentirati, so zapisali v odgovoru. V svetu so namreč zdaj drugi člani kot takrat in tudi okoliščine so se spremenile, zdaj je treba upoštevati tudi odločitev evropskega sodišča. Sodni svet bo tako odločil, ali je prekršek tako hud, da je treba predsednika razrešiti.

Kršitev sicer ni ugotovilo niti ustavno sodišče leta 2022. Jo je pa zaznalo pravosodno ministrstvo, ki je odredilo notranji nadzor. Ugotovili so, da je bilo s predodelitvijo primera zadoščeno pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, hkrati pa so bila kršena pravila sodnega reda o dodeljevanju zadev. Z ljubljanskega okrožnega sodišča so pojasnili, kot smo že poročali, da so pri izbiri sodnika ravnali tako zato, ker sodni red ne predvideva vseh situacij, ki se dogajajo na njihovem kadrovsko zelo pretočnem sodišču.