Izjav Alenke Bratušek o okoliščinah v času njene vlade smo že vajeni: "Situacija je bila takrat bistveno drugačna. Gospodarstvo je padalo po 5 odstotkih, denarja ni bilo ..." Trditvi, da so bile likvidnostne razmere negotove, ne oporekamo. Leta 2013, ko je večji del leta vlado vodila Bratuškova, smo zaznali padec rasti v višini -1,1 odstotka. Bratuškova je vodenje vlade prevzela konec marca 2013, ko je bil četrtletni padec -4,6-odstoten glede na isto obdobje v letu 2012. Vsa nadaljnja četrtletja so bila gospodarsko precej boljša, od konca 2013 tudi pozitivna. Največji padec rasti od časa krize je bilo pod Pahorjevo vlado.

Marko Zidanšek s stranke SLS je glede zadolževanja na radijskem soočenju dejal: "Ta vlada, ta koalicija je to državo nominalno zadolžila dodatno za tri milijarde v tem mandatu. In to so številke." Po podatkih finančnega ministrstva se je dolg državnega proračuna v mandatu Cerarjeve vlade res povečal za 2,7 milijarde evrov. Toda celotna država je v tem obdobju dolg povečala le za 1,6 milijarde. K dolgu države namreč poleg proračuna spadajo še občine in pokojninska ter zdravstvena blagajna.

Andrej Šircelj iz SDS-a je dejal, da višina davkov in denar za pokojnine nista povezana: "Teza o tem, da nižji davki pomenijo tudi manj denarja za pokojnine, za zdravstvo, za šolstvo, enostavno ne drži. To nekdo želi tukaj lansirati. Podobno smo naredili v letih 2004–2008 in takrat so se pokojnine povečale za 24 odstotkov." Več kot petinsko povečanje pokojnin v času prve Janševe vlade ni posledica nižjih davkov, ampak visoke gospodarske rasti, ki je leta 2007 znašala 7,8 odstotka, visoke inflacije in visoke stopnje zaposlenosti, ki pozitivno vpliva na vplačevanje prispevkov. Uradni podatek ZPIZ-a iz leta 2005 pove, da ima najpomembnejši vpliv na rast pokojnin predpisan način usklajevanja, leta 2004 in 2006 so pokojnine zato rasle po več kot 4-odstotni stopnji. Med drugim pa je bilo ob koncu Janševe vlade upokojencev tudi 88.000 manj kot danes.