Volilna vzdržnost raste tako hitro, da je število volilnih upravičencev, ki se niso udeležili volitev (826 tisoč), na zadnjih volitvah za dvakrat preseglo število volivcev zmagovalne stranke Mira Cerarja (301 tisoč). Razlogov je več. Pred kratkim smo na portalu MMC analizirali podatke, ki dokazujejo, da mlajši volivci na volitve ne hodijo. Tudi starejši se vse redkeje odločajo za pot na volitve.

Včasih je morala biti udeležba 98-odstotna
"Če pogledamo nazaj, je precejšna razlika. Tistikrat sta bila ena lista in en kandidat. Tistikrat ni bilo pomembno, koga si volil, samo da si se volitev udeležil. Tako je bila udeležba vedno 97- ali 98-odstotna," je za TV Slovenija leta 1992 na volišču povedal Karl Platais iz Rečice. Takšen občutek so ljudje imeli le še na volitvah 1992.

Izid, ki prinese stabilno vlado
Tedanjo rekordno udeležbo (85,6-odstotno) lahko pripišemo tudi temu, da so hkrati z državnozborskimi potekale tudi predsedniške volitve. LDS je tedaj začel svoj niz zmag in je z 278 tisoč glasovi presegel število neudeležencev. "To je takšen izid, ki daje možnost, da se sestavi stabilna vlada," je tedaj napovedal predsednik stranke LDS Janez Drnovšek.

Za poslanski mandat manj kot deset tisoč glasov
Nizka volilna udeležba je bila najbolj naklonjena zmagi stranke SDS leta 2004 in še bolj zmagi stranke SMC leta 2014. Za en poslanski mandat sta potrebovala manj kot deset tisoč glasov – SDS leta 2004 le 9.700 in SMC deset let pozneje le še 8.400 zanje obkroženih glasovnic.

Drnovšek edini, ki je kot vladajoči popravil izid
Ob tem je zanimivo, da je LDS edini kot vodilna stranka vlade ponovil in celo popravil mandat. Prvič leta 1996 za deset tisoč glasov v primerjavi z letom 1992. Še večji skok jim je uspel leta 2000, ko so zbrali 390 tisoč glasov ali 110 tisoč glasov več kot na volitvah štiri leta prej. Rekord je nepresežen, je pa SMC zaradi nižje volilne udeležbe kljub manjšemu številu volivcev, ki so jih podprli, dobil leta 2014 rekordnih 35 mandatov v državnem zboru.