"Kava, zajtrk in potem gremo na volišče," opiše klasično volilno nedeljo upokojenka Milena Čukič. "Mi starejši še vedno živimo v upanju, da bo vsaka nova vlada prinesla nekaj novega. Moja dolžnost do države je, da volim," strne mnenje generacije Milena Čukič.

Volilna komisija prvič predstavila podatke
Podatki Državne volilne komisije, ki jih je prvič zbrala za predsedniške volitve in prvi referendum o drugem tiru, dolgoletne rituale potrjujejo. V prvem krogu predsedniških volitev je glasovalo več kot 290 tisoč volivcev, starejših od 60 let. Nekoliko mlajših, med 45 in 60 letom, je bilo dobrih 200 tisoč, najmanj – 90 tisoč – najmlajših, starih do 30 let. Čeprav starejši od 60 let predstavljajo 32 % upravičencev, so oddali 39 % vseh glasov.

Starejših je več in pogosteje volijo
Nižja udeležba razlike še bistveno poglobi. Na prvem referendumu o drugem tiru je bilo 45,5 % udeležencev starejših od 60 let. Starejših je več, ob tem so volilno pravico izkoristili dvakrat pogosteje. "Demokracija temelji na tem, da se uveljavi volja večine. Glede na demografska razmerja in to, kako neangažirani so mladi, to pomeni, da imajo starejši večjo moč pri oblikovanju Slovenije. Ja, to je težava," je prepričana devetnajstletnica Ula Nikolaja Ratajec, ki sodeluje v projektu RTV Slovenija "Grem volit".

Mladi spremljajo politiko, a ne volijo
Ob tem ne drži, da mladi politike ne bi spremljali, je prepričana. "O politiki se veliko pogovarjamo, kje so soočenja in kdo jih je gledal. A je politika šov in ne vemo zares, kaj kakšni programi pomenijo in kaj pomeni oddan glas za neko stranko," je povedala Ula Nikolaja Ratajec. "Težko je množico ljudi zbuditi, da bi bi se začeli politično udejstvovati. Enkrat se bo to moralo zgoditi. Upam, da ne bo prepozno," jo dopolni dvajsetletna Nika Kopajnik.

Upokojena Milena Čukič mlade razume. "Mladim dajo upanje in šolanje. Ko pridejo iz šole, jih čaka Zavod za zaposlovanje. Prvič resno razmišljam, da ne bi šla volit. Jaz v svoji volilni enoti ne poznam ljudi, ki kandidirajo. Zdaj so prijazni, prej jih štiri leta nismo videli. Še v parlamentu ne sedijo med glasovanji," razmišlja Milena Čukič. Kot pravi, tudi zato mladi ne verjamejo nikomur več.

Ne bi volili, bi pa šli na ulice
Kako prepričati volivce, naj se bolj množično udeležijo volitev? Omenjajo se tako obvezna volilna udeležba kot davčne olajšave za tiste, ki se volitev udeležijo. Mednarodna raziskava, ki jo je podprla Evropska unija, je medtem pokazala težnje nizke volilne udeležbe med vsemi mladimi. A je hkrati več kot polovica od prek pol milijona mladih (med 18. in 34. letom) iz 35 držav odgovorila, da bi se aktivno udeležila množičnega upora generacije, če bi se ta zgodil v naslednjih mesecih.