Inštitut Mediana je konec marca za RTV Slovenija opravil javnomnenjsko raziskavo Politični utrip, v kateri so anketiranci odgovarjali na vprašanje, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile volitve jutri. V primerjavi z raziskavo z začetka marca so se pojavile spremembe v vrhu lestvice, kamor se je po februarju znova vrnilo Gibanje Svoboda. Stranka Roberta Goloba je namreč pridobila 1,7 odstotne točke in z 19,7-odstotno podporo med anketiranci prehitela stranko SDS. Ta je v primerjavi z marcem pridobila 0,4 odstotne točke in glede na izsledke raziskave Mediane uživa 18,7 odstotka podpore.

Na tretjem mestu strank z največjo podporo je SD, ki bi ga volilo 8,2 odstotka vprašanih (+0,5 odstotne točke), sledita Levica s 6,4 odstotka (+0,8) in NSi, ki bi ga na parlamentarnih volitvah obkrožilo 5 odstotkov anketirancev (-0,5).

Če ne bo večjih pretresov v družbi doma in po svetu ter večjih podtikanj – osebnih, zasebnih in strankarskih –, lahko po besedah direktorice Mediane Janje Božič Marolt glede na rezultate zadnje ankete računamo, da se bodo stranke Gibanje Svoboda, SDS, SD, Levica in NSi na volitvah 24. aprila uvrstile v parlament.

Sledijo stranke, ki se po navedbah direktorice Mediane Janje Božič Marolt gibljejo na robu parlamentarnega praga. Pri tem, ali bodo 24. aprila uspele prepričati dovolj volivcev, bodo tako po njenih navedbah odločilne strankarske dejavnosti pred volitvami. Na šesto mesto bi se glede na javnomnenjsko raziskavo s 3,7-odstotno podporo anketirancev uvrstilo gibanje Povežimo Slovenijo, del katerega je tudi vladna stranka Konkretno. Gibanju je podpora v primerjavi z začetkom marca, ko sta ga podprla 2 odstotka vprašanih, narastla za 1,7 odstotne točke. Večji porast podpore je ob tokratni raziskavi viden le pri Gibanju Svobode.

Medtem je bil največji padec podpore izmerjen pri stranki LMŠ. Če je LMŠ-ju na začetku marca podporo izrazilo 5,7 odstotka anketirancev, bi jih glede na odgovore iz zadnje raziskave zdaj volilo le še 3,3 odstotka anketirancev. Z LMŠ-jem je po izmerjeni podpori izenačena stranka SNS, ki se ji je podpora zvišala za 1,6 odstotne točke. Sledi stranka SAB, ki bi ji glas namenilo 2,8 odstotka vprašanih. V prejšnji raziskavi Mediane je stranka dosegla 4-odstotno podporo med anketiranci.

Pod parlamentarnim pragom tako Naša dežela kot DeSUS

Stranke, ki sledijo, so prejele med enim in dvema odstotkoma podpore med vprašanimi in se po zadnji anketi Mediane zagotovo ne bi prebile v državni zbor.

Vsaj odstotek podpore bi sicer prejele Naša dežela (1,9 odstotka), Resni.ca (1,7 odstotka), Piratska stranka (1,3 odstotka), DeSUS (1,1 odstotka), Dobra država in Naša prihodnost (1,1 odstotka) in Vesna zelena stranka (1 odstotek).

Zavezništvo osvobodimo Slovenijo bi medtem podprlo 0,4 odstotka vprašanih, Domovinsko ligo pa bi podprl 0,1 odstotka anketiranih. Da bi volili za katero od drugih strank in list, je odgovorilo 0,6 odstotka vprašanih.

Da ne vedo, katero stranko bodo volili, je odgovorilo 10,6 odstotka vprašanih, nobene stranke ne bi podprlo 6,9 odstotka, svoje izbire pa ni želelo razkriti 1,7 odstotka vprašanih. Prazno ali neveljavno glasovnico bi medtem oddalo 0,3 odstotka vprašanih.

Ocena vlade ostaja primerljiva s prejšnjimi raziskavami

Mediana je anketirance tudi tokrat spraševala, kako ocenjujejo delo slovenske vlade v zadnjem mesecu na lestvici od 1 (zelo negativno) do 5 (zelo dobro), rezultati pa so primerljivi z izsledki prejšnje raziskave.

Največ vprašanih, 25,1 odstotka, delo vlade ocenjuje kot negativno (prejšnji mesec 21,9 odstotka), kot zelo negativno pa delo vlade ocenjuje 22 odstotkov vprašanih (prejšnji mesec 23,8 odstotka).

Nevtralno oceno je vladi dalo 21,3 odstotka vprašanih (prejšnji mesec 23,7). Delež vprašanih, ki delo vlade ocenjujejo kot pozitivno, se je v primerjavi z marcem s 16,7 znižal na 15,3 odstotka, delež vprašanih, ki delo vlade ocenjujejo kot zelo pozitivno, pa se je z 12,4 povečal na 12,6 odstotka.

Najpopularnejši med politiki ostaja Pahor, sledita Golob in Zorčič

Na vrhu lestvice popularnosti politikov je po podatkih raziskave tudi tokrat predsednik republike Borut Pahor z oceno 2,98 od 5 (prejšnji mesec 2,99), ki mu sledi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki je prejel oceno 2,87 (prejšnji mesec 2,86). Na tretjem mestu je z oceno 2,61 predsednik DZ-ja Igor Zorčič (prejšnji mesec 2,51), četrta je Tanja Fajon z oceno 2,58 (nespremenjeno), prvo peterico pa z oceno 2,57 končuje predsednik državnega sveta Alojz Kovšca (prejšnji mesec 2,61).

Od šestega do desetega mesta so se po popularnosti med volivci razvrstili predsednik NSi-ja Matej Tonin (2,52), predstavnik liste Dobre države in Naše prihodnosti Ivan Gale (2,52), predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec (2,45) ter koordinator Levice Luka Mesec in premier Janez Janša (oba 2,37).

Sledijo Uroš Macerl, Alenka Bratušek, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec, Zmago Jelinčič, Urša Zgojznik, Andrej Magajna, Boštjan Tavčar, Andrej Čuš, Marjan Podobnik, Bernard Brščič, Ljubo Jasnič in Smiljan Mekicar. Iz zadnjega na predzadnje mesto se je povzpel Zoran Stevanović, na zadnjem mestu pa je glede na raziskavo Mediane Andrej Šiško.

Humanitarno pomoč Ukrajini podpira več kot 80 odstotkov vprašanih

V raziskavi so pri Mediani anketirance vprašali tudi, katerim ukrepom, ki vplivajo na vsakdanje življenje, so naklonjeni. Obvezno nošenje mask v zaprtih javnih prostorih podpira 62 odstotkov vprašanih, ukrepu pa je nenaklonjenih 36 odstotkov. Dva odstotka vprašanih se glede nošenja mask v notranjih prostorih nista opredelila. Bolj neodločen rezultat je Mediana izmerila glede naklonjenosti uvedbe obveznega pogoja PCT. Naklonjenost ukrepu je izrazilo 46 odstotkov anketiranih, proti pa se je izreklo 47 odstotkov. Šest odstotkov se o obveznem izpolnjevanju PCT-pogoja ni opredelilo.

Zadnji sklop javnomnenjske raziskave Mediane je preverjal naklonjenost prebivalstva do odločitev vlade glede vojne v Ukrajini. Obsodbi ruske invazije v Ukrajini je naklonjenih 61 odstotkov vprašanih, 29 odstotkov pa je potezi izrazilo nenaklonjenost. Neopredeljenih je bilo 10 odstotkov. Nudenje humanitarne in diplomatske pomoči Ukrajini podpira 81 odstotkov anketirancev, 12 odstotkov je izrazilo nenaklonjenost, sedem odstotkov pa se ni opredelilo. Pripravljenost, da Slovenija sprejema begunce z območij napadov v Ukrajini, podpira 78 odstotkov sodelujočih v raziskavi, 14 odstotkov jih je temu nenaklonjenih, osem odstotkov pa glede tega stališča nima mnenja.