Največjo podporo med parlamentarnimi strankami ima še naprej SDS

Javnomnenjska raziskava Inštituta Mediana za RTV Slovenija

2. januar 2022 ob 18.30 • Zadnji poseg: 2. januar 2022 ob 20.15 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Na volitvah bi največ glasov dobil SDS (17,6 odstotka), sledi mu SD (12,4 %), kaže tokratna javnomnenjska raziskava Mediane. A če bi na volitvah sodelovale tudi nove stranke, bi največ glasov dobila stranka nekdanjega direktorja GEN-I-ja Roberta Goloba.

Inštitut Mediana je v zadnjih decembrskih dneh za RTV Slovenija opravil javnomnenjsko poizvedbo, ki jo do parlamentarnih volitev objavljamo vsako prvo nedeljo v mesecu.

Na vprašanje, katero stranko bi podprli, če bi bile volitve jutri, bi največ oziroma 17,6 odstotka anketirancev podprlo stranko SDS. SD bi podprlo 12,4 odstotka volivcev, Levico 6,8 odstotka, LMŠ 5,5 odstotka, NSi 4,6 odstotka, SAB pa 3,9 odstotka.

Med parlamentarnimi strankami se tri stranke ne bi več uvrstile v parlament. DeSUS bi podprlo le še 1,5 odstotka volivcev, SNS 1,4 odstotka in Konkretno (nekdanji SMC) 0,8 odstotka. Med obstoječimi neparlamentarnimi strankami bi največ podpore prejeli Pirati (3,3 odstotka), sledijo jim Zeleni (2,4 odstotka), SLS (1,9 odstotka) in Dobra država (1,9 odstotka). Kar 19,2 odstotka vprašanih še ni vedelo, katero stranko bi podprli.

Stranka Roberta Goloba na prvem mestu

Če bi na parlamentarnih volitvah poleg zdajšnjih sodelovale tudi nove stranke, ki niso sodelovale še na nobenih volitvah, bi bila podpora strankam precej drugačna. Stranki Roberta Goloba bi glas namenilo 13,4 odstotka anketirancev. SDS bi podprlo 12,0 odstotka vprašanih, SD 6,2 odstotka, stranka Aleksandre Pivec Naša dežela (5,7 odstotka) bi prehitela Levico (4,4 odstotka). LMŠ bi dobil 4,0 odstotka, Povežimo Slovenijo (SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka) 3,9 odstotka, SAB 3,7 odstotka, Piratska stranka pa 3,5 odstotka glasov.

Sledijo NSi (3,4 odstotka), Stranka zelenih dejanj Jureta Lebna (1,9 odstotka), Stranka Vesna z Uršo Zgojznik in Urošem Macerlom (1,8 odstotka), SNS (1,7 odstotka), stranka Igorja Zorčiča (1,4 odstotka), Dobra država (1,1 odstotka), stranka Tomaža Vesela (1,0 odstotka) ter DeSUS (0,8 odstotka). Nekaj manj kot 15 odstotkov vprašanih ni vedelo, koga bi volili.

"Lahko pričakujemo, da večja kot bo ponudba, večja bo razpršenost volilnih glasov. Dejstvo je, da bo spet pomembno, kolikšna bo volilna udeležba. Ljudje pa za zdaj izbirajo imena in ne še vsebine. Za zdaj so ti programi neznani. Če bi se poenostavljeno izrazili, izbirajo embalažo z neznano vsebino," je rezultate ankete za Radio Slovenija komentirala direktorica Mediane Janja Božič Marolt.

Boljše ocene za delo vlade

Mediana je anketirance spraševala tudi, kako ocenjujejo delo slovenske vlade v zadnjem mesecu na lestvici od 1 (zelo negativno) do 5 (zelo dobro). Največ vprašanih, 32,7 odstotka, delo vlade ocenjuje kot zelo negativno (prejšnji mesec 40,1 odstotka), 19,8 odstotka vprašanih pa kot negativno (prejšnji mesec 19,6 odstotka). 24,7 odstotka vprašanih bi delu vlade dalo oceno tri oziroma njenega dela ne ocenjuje ne negativno ne pozitivno. 8,5 odstotka vprašanih delo vlade ocenjuje kot pozitivno, 12,5 odstotka pa kot zelo pozitivno. 1,8 odstotka anketirancev se glede vprašanja ni opredelilo. Povprečna ocena vlade znaša 2,47 (prejšnji mesec 2,30).

Podrobneje o raziskavi Mediane

Večina podpira nove obraze v politiki

Anketirance so povprašali tudi, kakšno je njihovo mnenje o vstopanju novih obrazov v slovensko politiko. Slaba četrtina (22,5 odstotka) si želi še več novih ljudi v politiki, 32,2 odstotka vprašanim pa je vstopanje novih obrazov v slovensko politiko všeč oziroma menijo, da ta potrebuje sveže obraze. Približno enakega deleža (32,0 odstotka) novi obrazi ne motijo, vendar jih ne prepričajo. 7,9 odstotka vprašanih pa meni, da so novi obrazi moteči in slabi za državo.

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Kdo bi bil najboljši mandatar za sestavo nove vlade po aprilskih volitvah?

Največ vprašanih meni, da bi bil najboljši mandatar nove slovenske vlade Robert Golob (24,1 odstotka). Sledijo mu Janez Janša (19,0 odstotka), Tanja Fajon (8,1 odstotka), Igor Zorčič (6,9 odstotka), Alenka Bratušek (5,0 odstotka) in Marjan Šarec (4,8 odstotka). Matej Tonin je prepričal 3,3 odstotka vprašanih, Luka Mesec 3,1 odstotka, Aleksandra Pivec 2,4 odstotka, Zdravko Počivalšek pa 1,0 odstotka vprašanih. 15,6 odstotka vprašanih se ni izreklo o tem, koga bi želeli imeti za novega premierja, 6,9 odstotka pa bi želelo nekoga drugega od naštetih.

Najboljše ocene za Pahorja

Na vrhu lestvice ocen dela politikov je po podatkih raziskave predsednik republike Borut Pahor (ocena 2,91), na drugem predsednik državnega zbora Igor Zorčič (2,63) in na tretjem predsednica stranke SD Tanja Fajon (2,52). Na četrtem mestu je podpredsednik stranke Konkretno in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Sledijo mu Matej Tonin (NSi), Bojan Dobovšek (DD), Alenka Bratušek (SAB), Aleksandra Pivec, Luka Mesec (Levica), Jure Leben (Z.dej), Marjan Šarec (LMŠ) in Zmago Jelinčič (SNS). Janez Janša (SDS) je na 13. mestu (2,27).

Vprašanje o priljubljenosti politikov je bilo omejeno na politike, ki so predsedniki strank (ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah dobili vsaj en odstotek podpore) ali predsedniki najvišjih državnih organov (predsedniki države, vlade, parlamenta in državnega sveta) ter predsedniki nekaterih drugih strank.

Vir: RTV Slovenija iz raziskave Inštituta Mediana, d. o. o., 27.–29. 12. 2021, velikost vzorca: 1007, starost: nad 18 let.

Podatke za decembrsko raziskavo Mediane najdete spodaj:

Pogoj "preboleli ali cepljeni" podpira 50,4 odstotka vprašanih

Če bi slovenska vlada uvedla pogoj PC (prebolevnost ali cepljenost), bi ga večina vprašanih podprla. Največ, 50,4 odstotka vprašanih, uvedbo PC-pogoja podpira, 15,2 odstotka ga niti ne podpira niti podpira. 34,3 odstotka pa PC-pogoja ne podpira.

Obvezni PC-ukrep bi podprlo 50,4 odstotka anketirancev