Inštitut Mediana je konec februarja in na začetku marca za RTV Slovenija opravil javnomnenjsko raziskavo, ki jo do parlamentarnih volitev objavljamo vsako prvo nedeljo v mesecu.

Marčevsko merjenje javnomnenjskega razpoloženja prinaša kar nekaj zanimivosti in sprememb v primerjavi s prejšnjim mesecem. Najočitnejša je sprememba na vrhu, kjer je vladajoči SDS pridobil tri odstotne točke podpore in dohitel novo Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki je izgubilo dve odstotni točki. Svoj položaj so malenkostno okrepile tudi tri stranke alternative KUL, le Levici je podpora padla.

"Vse opozicijske parlamentarne stranke razen Levice so v primerjavi s prejšnjim mesecem pridobile, čeravno popolna primerjava podatkov marca in februarja ni možna," je za Radio Slovenija komentirala direktorica Mediane Janja Božič Marolt. To pa zato, ker je Mediana tokrat merila podporo tudi dvema novima strankama – stranki Resni.ca in stranki Vesna.

Sorodna novica Anketa Parsifal: Na volitvah bi pred Gibanjem Svoboda zmagal SDS

Katero stranko bi volili?

Na vprašanje, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile volitve jutri, bi največ oziroma 18,3 odstotka anketirancev podprlo stranko SDS (februarja 15 odstotkov), sledi Gibanje Svoboda z 18 odstotki (februarja 20,2 odstotka), tretji je SD s 7,7 odstotka (februarja 6,6 odstotka), četrti je LMŠ s 5,7 odstotka (februarja 5,2 odstotka), peta Levica s 5,6 odstotka (februarja 7 odstotkov), šesti NSi s 5,5 odstotka (februarja 4,9 odstotka) in sedmi SAB s štirimi odstotki (februarja 3,2 odstotka).

Vse preostale stranke bi ostale pred parlamentarnim pragom. Resni.ca bi dobila 2,5 odstotka glasov, Vesna 2,3 odstotka, Naša dežela 2,2 odstotka, Povežimo Slovenijo dva odstotka, SNS 1,7 odstotka, Piratska stranka 1 odstotek, DeSUS 0,9 odstotka, Dobra država pa 0,4 odstotka.

Sorodna novica Anketa POP TV: Med strankami na vrhu Gibanje Svoboda, sledi SDS

Ocena dela vlade

Mediana je anketirance tudi tokrat spraševala, kako ocenjujejo delo slovenske vlade v zadnjem mesecu na lestvici od 1 (zelo negativno) do 5 (zelo dobro).

Največ vprašanih, 23,8 odstotka, delo vlade ocenjuje kot zelo negativno (prejšnji mesec 29,7 odstotka), 21,9 odstotka kot negativno (prejšnji mesec 21,3 odstotka), 23,7 odstotka (enako kot prejšnji mesec) bi vladi dalo oceno tri, 16,7 odstotka vprašanih je delo vlade ocenilo kot pozitivno (prejšnji mesec 12,1 odstotka), 12,4 odstotka pa kot zelo pozitivno (prejšnji mesec 11,4 odstotka). Ne vem, je odgovorilo 1,5 odstotka vprašanih (prejšnji mesec 1,9 odstotka).

S tem rezultatom je po dolgem času delež nezadovoljnih z delom vlade padel pod polovico, in to izdatno. "Ocena dela slovenske vlade, ki je iz januarja v februar malenkost porasla, se je zdaj potrdila," je povedala direktorica Mediane. Na drugi strani se je za skoraj šest odstotnih točk izboljšal delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot pozitivno ali zelo pozitivno - teh je skupno dobrih 29 odstotkov.

Sorodna novica Anketa Volitve 2022 za več medijev: Zmagalo bi Gibanje Svoboda, SDS drugi

Najpopularnejši Pahor, sledita Golob in Kovšca

Na vrhu lestvice popularnosti politikov je po podatkih raziskave znova Borut Pahor z oceno 2,99 (prejšnji mesec 2,94), ki je s prvega mesta na drugo izrinil Roberta Goloba, ki je prejel oceno 2,86 (prejšnji mesec 2,95). Na tretjem mestu je z oceno 2,61 Alojz Kovšca (prejšnji mesec 2,56), četrti je Matej Tonin z oceno 2,60 (prejšnji mesec 2,47), peta je Tanja Fajon z oceno 2,58 (prejšnji mesec 2,60), šesti je Igor Zorčič z oceno 2,51 (prejšnji mesec 2,63) in sedmi Marjan Šarec z oceno 2,42 (prejšnji mesec 2,47). Sledijo Uroš Macerl, Aleksandra Pivec, Janez Janša, Alenka Bratušek, Luka Mesec, Urša Zgojznik, Zdravko Počivalšek, Andrej Magajna, Zmago Jelinčič, Andrej Čuš, Rolando Benjamin Vaz Ferreira, Smiljan Mekicar, Marjan Podobnik, Ljubo Jasnič in na zadnjem mestu Zoran Stevanović.

Najbolj naklonjeni dobrososedskim odnosom

V raziskavi so anketirance vprašali tudi, katerim spremembam, ki bi vplivale na vsakdanje življenje, so naklonjeni. Največ vprašanih, kar 95,6 odstotka, je naklonjenih dobrim odnosom s sosednjimi državami, sledi ukinitev pogoja PCT, ki mu je naklonjenih 73 odstotkov vprašanih, vladni pomoči zaradi dragih energentov je naklonjenih 70,1 odstotka vprašanih, vladnemu predlogu o zmanjšanju plačila dohodnine in s tem povišanju neto plače, je naklonjenih 63,4 odstotka. Stavko zdravstvenih delavcev podpira 41 odstotkov vprašanih, stavko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju podpira 37,5 odstotka vprašanih, povišanje plač sodnikom pa ima zgolj 15,5-odstotno podporo.