Inštitut Mediana je konec januarja in na začetku februarja za RTV Slovenija opravil javnomnenjsko poizvedbo, ki jo do parlamentarnih volitev objavljamo vsako prvo nedeljo v mesecu.

Na vprašanje, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile volitve jutri (upoštevane so trenutne parlamentarne in neparlamentarne stranke, ki so dobile vsaj odstotek glasov na zadnjih volitvah), bi največ oziroma 18,5 odstotka anketirancev podprlo stranko SDS (0,9 odstotne točke več kot januarja). SD bi podprlo 9,1 odstotka volivcev (3,3 odstotne točke manj kot januarja), Levico osem odstotkov (1,2 odstotne točke več kot januarja), LMŠ šest odstotkov (pol odstotne točke več kot januarja), NSi 4,5 odstotka (januarja bi ga volilo 4,6 odstotka), SAB pa 3,1 odstotka (0,8 odstotne točke manj kot januarja).

Med parlamentarnimi strankami se tri stranke ne bi več uvrstile v parlament. DeSUS bi podprlo le še 1,4 odstotka volivcev (1,5 odstotka januarja), SNS 1,5 odstotka (1,4 odstotka januarja) in Konkretno (nekdanji SMC) le odstotek (0,8 odstotka januarja). Med obstoječimi neparlamentarnimi strankami bi največ podpore prejeli Pirati, in sicer 1,9 odstotka (3,3 odstotka januarja), sledijo jim Zeleni z 1,8 odstotka (2,4 odstotka januarja), Dobra država z 1,3 odstotka (1,9 odstotka januarja) in SLS z 1,2 odstotka (1,9 odstotka januarja). 17,8 odstotka vprašanih še ni vedelo, katero stranko bi podprli. Januarja je bilo takih 19,2 odstotka.

Velika prednost Gibanja Svoboda pred drugimi strankami

Na parlamentarnih volitvah bodo poleg zdajšnjih parlamentarnih in neparlamentarnih strank sodelovale tudi nove stranke, ki niso sodelovale še na nobenih volitvah. V tem primeru bi bila podpora strankam precej drugačna. Stranki Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob, bi glas namenilo nekaj več kot petina anketirancev oz. 20,2 odstotka (januarja bi njegovo stranko volilo 13,4 odstotka vprašanih). SDS bi podprlo 15 odstotkov vprašanih (januarja 12 odstotkov), Levico sedem odstotkov (januarja 4,4 odstotka), SD 6,6 odstotka (januarja 6,2 odstotka), LMŠ 5,2 odstotka (januarja štirje odstotki), NSi 4,9 odstotka (januarja 3,4 odstotka), Stranko Aleksandre Pivec Naša dežela pa 4,2 odstotka (januarja 5,7 odstotka).

Sledijo SAB s 3,2 odstotka (januarja 3,7 odstotka), SNS z 2,5 odstotka (januarja 1,7 odstotka), Povežimo Slovenijo (SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka) z 2,3 odstotka (januarja 3,9 odstotka), Piratska stranka z 2,1 odstotka glasov (januarja 3,5 odstotka), stranka Igorja Zorčiča LIDE z 1,4 odstotka (januarja 1,4 odstotka), Dobra država z 1,3 odstotka (januarja 1,1 odstotka) ter DeSUS z 0,5 odstotka (januarja 0,8 odstotka). Nekaj več kot 11 odstotkov vprašanih ni vedelo, koga bi volili (januarja 14,9 odstotka).

Večje zanimanje za nove stranke

"Če kaj izstopa v tokratnem merjenju, sta ohranjanje podpore SDS-u in Levici in zmanjševanje podpore drugim strankam KUL-a, zlasti pa SD-ju," je za Radio Slovenija rezultate raziskave komentirala direktorica Mediana Janja Božič Marolt.

"V zadnjem merjenju se že v naboru do zdaj aktivnih obstoječih strank, s katerimi smo se soočali v zadnjem obdobju, izkazuje deset odstotkov vprašanih, ki na vsak način vztrajajo pri podpori eni izmed novonastalih strank," je dodala glede vedno večjega zanimanja za nove stranke.

Malce boljša ocena dela vlade

Mediana je anketirance tudi tokrat spraševala, kako ocenjujejo delo slovenske vlade v zadnjem mesecu na lestvici od 1 (zelo negativno) do 5 (zelo dobro). Največ vprašanih, 29,7 odstotka, delo vlade ocenjuje kot zelo negativno (prejšnji mesec 32,7 odstotka), 21,3 odstotka vprašanih pa kot negativno (prejšnji mesec 19,8 odstotka). 23,7 odstotka vprašanih bi delu vlade dalo oceno tri oziroma njenega dela ne ocenjuje ne negativno ne pozitivno (prejšnji mesec 24,7 odstotka). 12,1 odstotka vprašanih delo vlade ocenjuje kot pozitivno (prejšnji mesec 8,5 odstotka), 11,4 odstotka pa kot zelo pozitivno (12,5 odstotka prejšnji mesec). 1,9 odstotka anketirancev se glede vprašanja ni opredelilo. Povprečna ocena vlade znaša 2,53 (prejšnji mesec 2,47).

"Vlada si v zadnjem času ne samo utrjuje položaj, pač pa si podporo celo zvišuje, kar v resnici ni presenetljivo glede na to, kaj vse razdeljuje državljanom," je večjo podporo vladi komentirala direktorica Mediane.

Robert Golob najbolje ocenjen politik

Na vrhu lestvice ocen dela politikov je po podatkih raziskave Robert Golob (ocena 2,95), ki je prehitel predsednika republike Boruta Pahorja (ocena 2,94). Na tretjem mestu je predsednik državnega zbora Igor Zorčič (2,63) in na četrtem predsednica stranke SD Tanja Fajon (2,6). Na petem mestu je podpredsednik stranke Konkretno in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Sledijo mu odstopljeni predsednik Dobre države Bojan Dobovšek, Matej Tonin (NSi), Marjan Šarec (LMŠ), Luka Mesec (Levica), Alenka Bratušek (SAB) in Aleksandra Pivec (Naša dežela) ter Janez Janša (SDS).