Inštitut Mediana je za RTV Slovenija opravil javnomnenjsko poizvedbo, tudi glede covida 19. Izsledke merjenja javnomnenjskega razpoloženja, opravljenega na reprezentativnem vzorcu 1000 anketirancev, bomo do parlamentarnih volitev objavljali vsako prvo nedeljo v mesecu.

Na vprašanje, katero stranko bi podprli, če bi bile volitve jutri, bi največ oziroma 16,3 odstotka anketirancev podprlo stranko SDS. SD bi podprlo 11,8 odstotka volivcev, Levico 8,4 odstotka, LMŠ 8,3 odstotka, NSi 5,9 odstotka, SAB 4,3 odstotka. Med parlamentarnimi strankami se tri ne bi več uvrstile v parlament: SNS bi podprlo le še 1,6 odstotka volivcev, DeSUS 1,4 odstotka in SMC 0,8 odstotka. V času izvajanja ankete SMC še ni bil združen z GAS-om v stranko Konkretno. Med obstoječimi neparlamentarnimi strankami bi največ podpore prejeli Zeleni Slovenije, in sicer 2,1 odstotka, sledijo Piratska stranka (2,0), SLS (1,7) in Dobra država (1,5). Kar 17,9 odstotka vprašanih še ni vedelo, katero stranko bi podprli.

Nove stranke bi lahko močno zamajale trenutno razmerje moči

Če bi na parlamentarnih volitvah poleg sedanjih sodelovale tudi nove stranke, ki niso sodelovale še na nobenih volitvah, bi bila podpora strankam nekoliko drugačna. SDS bi podprlo 10,7 odstotka vprašanih, SD 9,8 odstotka, Levico 8,6 odstotka, Povežimo Slovenijo (SLS, SMC, Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka) 6,6 odstotka, LMŠ 6,3 odstotka, Našo deželo, stranko Aleksandre Pivec, 5,5 odstotka, SAB 5,2 odstotka, Stranko zelenih dejanj Jureta Lebna 4,5 odstotka, NSi 4,3 odstotka. Zunaj parlamenta bi ostali Piratska stranka (3,7 odstotka), Dobra država (2,3 odstotka), DeSUS (1,8 odstotka) in SNS (1,2 odstotka).

"Na račun aktivnega dogajanja na sredini izgublja SDS na desnici, izgublja NSi na desni sredini, izgublja tudi SD na levi," je dejala Janja Božič Marolt. SDS bi na račun novih strank izgubil 5,6 odstotne točke, Socialni demokrati in Lista Marjana Šarca po dve odstotni točki, Nova Slovenija pa 1,6 odstotne točke.

Koga zagotovo ne bi volili?

Tudi na lestvici strank, ki jih volivci zagotovo ne bi podprli, je na prvem mestu SDS. SDS-a zagotovo ne bi volilo 50,5 odstotka vprašanih, sledi stranka Levica, ki je zagotovo ne bi volilo 14,1 odstotka vprašanih. LMŠ-ja gotovo ne bi volilo 6,2 odstotka, SAB-a 4,3 odstotka, SD-ja 3,9 odstotka, DeSUS-a 1,9 odstotka, SMC-ja 0,8 odstotka, NSi-ja 0,6 odstotka in SNS-a prav tako 0,6 odstotka vprašanih.

Delo vlade kot negativno skupno ocenjuje kar 59,7 odstotka vprašanih

Mediana je anketirance spraševala tudi, kako ocenjujejo delo slovenske vlade v zadnjem mesecu na lestvici od 1 (zelo negativno) do 5 (zelo dobro). Največ, kar 40,1 odstotka vprašanih, delo vlade ocenjuje kot zelo negativno, 19,6 odstotka vprašanih pa kot negativno. 19 odstotkov vprašanih bi delu vlade dalo oceno tri oziroma njenega dela ne ocenjuje ne negativno ne pozitivno. 11,1 odstotka vprašanih delo vlade ocenjuje kot pozitivno in 9,7 odstotka kot zelo pozitivno. 0,6 odstotka anketirancev se glede vprašanja ni opredelilo. Povprečna ocena vlade znaša 2,3.

Ocena dela DZ-ja

Anketiranci so ocenili tudi delo slovenskega državnega zbora v zadnjem mesecu. 28,6 odstotka vprašanih delo DZ-ja ocenjuje kot zelo negativno, 29,5 odstotka vprašanih pa kot negativno. Največ oziroma 31,9 odstotka vprašanih dela DZ-ja ne ocenjuje ne negativno ne pozitivno. 6,4 odstotka vprašanih delo DZ-ja ocenjuje kot pozitivno in 1,7 odstotka kot zelo pozitivno. 1,9 odstotka anketirancev se glede vprašanja ni opredelilo. Povprečna ocena DZ-ja je slabša od povprečne ocene vlade, saj znaša 2,22.

Pogoj "preboleli ali cepljeni" podpira 57,8 odstotka vprašanih

Če bi slovenska vlada uvedla pogoj PC (prebolevnost ali cepljenost), bi ga večina vprašanih podprla. Največ, kar 30,7 odstotka, vprašanih bi uvedbo PC pogoja v celoti podprlo, 27,1 odstotka bi ga podprlo, 13,3 odstotka niti ne podpira PC-pogoja niti ga podpira. 8,1 odstotka PC pogoja ne podpira, 20,8 odstotka ga nikakor ne podpira.

Najbolj priljubljeni politiki

Na vrh lestvice najbolj priljubljenih politikov je po podatkih raziskave predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Na drugem mestu je predsednik republike Borut Pahor in na tretjem predsednica stranke SD Tanja Fajon. Na četrtem mestu je podpredsednik stranke Konkretno in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Sledijo Bojan Dobovšek (DD), Alenka Bratušek (SAB), Matej Tonin (NSi), Marjan Šarec (LMŠ), Jure Leben (Z.dej) in na repu deseterice Luka Mesec (Levica). Na 11., 12. in 13. mestu so Aleksandra Pivec, Janez Janša in Zdravko Počivalšek.

V javnomnenjski raziskavi, ki jo je za RTV Slovenija med 29. novembrom in 2. decembrom opravila agencija Mediana, je sodelovalo 1021 anketirancev. Anketiranje je potekalo po telefonu in po spletu.