"Na levi strani smo ostali mirni, zelo dobro smo se sporazumevali. Luka Mezgec mi je rekel, naj grem rahlo v desno, Amund Grondahl Jansen je šel z vso hitrostjo mimo mene, ostal sem za njim, on pa je s polno hitrostjo sprintal do ovinka. Mislim, da je bila to zmagovita poteza," je pot do svoje že pete zmage na Dirki po Franciji opisal Dylan Groenewegen za RTV Slovenija.
Pred dvema tednoma slavil v Rogaški
29-letni Nizozemec je pred dvema tednoma dobil edino pravo sprintersko etapo Dirke po Sloveniji, ko je še drugič v karieri dobil sprint v Rogaški. Zdaj je svojo surovo moč pretvoril v zmagovito hitrost še na jugu Danske v Sønderborgu v 3. etapi največje dirke na svetu.
Obakrat je pomembno vlogo v zaključku vlaka kot pomočnik za sprinte opravil Luka Mezgec, kar je poudaril tudi športni vodja avstralske ekipe Matt White: "Vedeli smo, da bo zadnji ovinek 700 m pred ciljem zelo pomemben, nato pa je bilo bistveno, da Dylan najde prosto pot za sprint. Ključna sta bila njegova glavna pomočnika: Luka in Amund."
Prvi veliki cilj – etapno zmago z Groenewegnom – so Avstralci na čelu z Mezgecem izpolnili, zdaj bodo na bolj razgibanih terenih in zaključkih delali za Michaela Matthewsa. Avstralcu namreč bolj ležijo etape, ki karavano čakajo po selitvi v severno Francijo.
Usodno povezana nizozemska sprinterja
Nedeljski zmagovalec je bil po uspehu objokan, potem ko je pred dvema letoma na Dirki po Poljski zakrivil nesrečo, v kateri bi skoraj umrl Fabio Jakobsen, sicer zmagovalec sobotnega sprinta, ki je bil tokrat peti. Zgodba dveh Nizozemcev, nekdaj dobrih prijateljev, zdaj pa zgolj samo še tekmecev, ki med seboj ne spregovorita več, kot je potrebno, a katerih usoda je neločljivo povezana.
Groenewegen je bil kot krivec za nesrečo suspendiran za devet mesecev, do začetka sezone 2021. Tako kot Jakobsen se je na zmagovito pot vrnil na lanski Dirki po Valoniji, kjer je tako kot rojak prav tako dobil dve etapi. Ob drugačnih ambicijah zdaj zvezdniške zasedbe Jumba Visme je pozimi sledil sporazumni prestop v BikeExchange Jayco. Po zmagah v Savdski Arabiji, na Madžarskem, na enodnevni dirki na Nizozemskem in Po Sloveniji je zdaj Groenewegen dosegel prvi uspeh v svetovni seriji po izbruhu pandemije.
Nekoč zgled, zdaj pa brez čustev
A v deželi pravljic vseeno ni čisto pravljičnega zaključka. Fabio Jakobsen odkrito priznava, da še vedno ne more odpustiti rojaku, ki ga je z nepravilnim manevrom zbil in poslal v ograje in ciljno konstrukcijo. Grozljive poškodbe, reševanje življenja, dolgotrajno okrevanje s kopico operacij in celovita rekonstrukcija spodnjega dela obraza. Nato se je šele začela kolesarska vrnitev, ki pa je potekala vzporedno z Groenewegnovo tekmovalno rehabilitacijo.
"Lepo zanj, da je zmagal, a to res ne vpliva name. Pokazal je, da je dober sprinter. Moram povedati, da sem pred nesrečo občudoval njegove uspehe in se malce zgledoval po njem," je v pogovoru po koncu 3. etape priznal zdaj 25-letni Jakobsen. A štiri leta starejšemu rojaku ne more odpustiti: "A vse to je po nesreči zaradi njegove napake popolnoma izginilo, za kar mislim, da je normalno."
Avstralec jezen na Slovaka, ta pa na Belgijca
Po sprinterskem obračunu sta sicer največ prahu dvigovala dva druga šampiona, ki nista mogla priti med najboljše tri. Caleb Ewan je že pred zaključkom sprinta jezno krilil z rokami, nato pa odkrito spregovoril: "Bil sem stisnjen ob ograjo. Začeli so sprintati po sredini, desna stran je bila prosta, a nato so vsi šli tja. Mislim, da se je začelo z van Aertom, a je Sagan še bolj dramatično zavil proti desni."
"Če bi nadaljeval sprint in ne bi zavrl, bi šel v ograjo in potem bi se marsikaj zgodilo. Kdo ve, kakšna so pravila. Zavili so iz svoje sprinterske linije ... a takšni so sprinti, vedno zavijajo iz svoje smeri," se je jezil Avstralec, ki je po helikopterskem posnetku ravno razvil najvišjo hitrost, a ga je nato zaprl Slovak. Prav v zaključku lanske 3. etape sta se zapela prav tako Ewan in Sagan, pri čemer pa je bil kriv Avstralec, ki je z zlomljeno ključnico sklenil Tour 2021.
Še bolj jezno je po cilju s prstom, uperjenim proti van Aertu, žugal Peter Sagan, pri čemer se je z ustnic dalo razbrati kletvico. "Bil sem že blizu ograje, in da bi se ognil trčenju, sem ga moral odriniti. Ne morem soditi, zato imamo sodnika. S TV-posnetka lahko vidite sami ... Vesel sem, da sem še v enem kosu," je razlagal 32-letnik iz Žiline, ki se je moral v četveroboju za zmago zadovoljiti s četrtim mestom, s čimer je sicer presegel vse etapne izide z lanske Dirke po Franciji.
WvA: V hrupu ga nisem razumel
"Ni več smešno, da sem tretjič zapored končal na drugem mestu. To mora biti nekakšen rekord. A zadnja dva dni sta me premagala močnejša kolesarja. Mislim, da sem iz zavetrja Laporta prehitro šel v veter, tokratni sprint pa se je odločal v centimetrih," je komentiral Wout van Aert, ki zapušča Dansko kot nosilec rumene majice in lastnik zelene majice, ki jo želi nositi tudi na končnem cilju v Parizu.
"V vsem tem hrupu ga nisem razumel. Nisem prepričan, zakaj se je razburjal, kje je končal in kaj se je zgodilo," je na novinarski konferenci za rumeno majico van Aert odgovoril na Saganovo pritožbo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje