Eddy Merckx (1969 in 1970)
Bernard Hinault (1978 in 1979)
Laurent Fignon (1983 in 1984)
TADEJ POGAČAR (2020 in 2021)
Merckx dobil prve štiri Toure
Četverica kolesarjev, ki se je z rumeno majico v Parizu ponašala že ob krstnem nastopu na Touru in nato naslednje leto tudi ubranila skupno zmago. A trojica kolesarskih legend je potem z različnim uspehom odpeljala svoj tretji Tour: Eddy Merckx je slavil tudi leta 1971 in 1972 ter še zadnjič leta 1974. Vmes je Kanibal nanizal neverjetnih deset zaporednih zmag na Grand Tourih, na katerih je nastopil.
Hinault v tretje dezertiral v rumeni majici
Bernard Hinault je leta 1980 ravno prevzel skupno vodstvo, a očitno ni bil tako dominanten kot prvi dve leti. Po 12. etapi s ciljem v Pauju je sledil šok – rumena majica je čez noč odstopila zaradi bolečin in oteklega kolena. Nočni pobeg rumene majice, ki ga francoska javnost Jazbecu zlepa ni odpustila. Pomagali nista niti Hinaultovi novi zmagi v letih 1981 in 1982. Šele s časovno oddaljenostjo in s tem, da je Hinault leta 1985 poskrbel za sploh zadnje slavje Francoza v rumenem, je desetletja pozneje poskrbelo, da so mu Francozi le odpustili za dezertacijo v Pauju.
Fignonu Tour ležal pod nogami, ko so udarile poškodbe
Ravno zaradi tega pobega iz Pauja so Francozi bili vzhičeni ob zmagovitem preboju drugega kolesarja. Laurent Fignon se je dvakrat poigral s tekmeci, a nato se je začela serija poškodb in težav. Dvakratne krone sploh ni mogel braniti, leta 1986 je odstopil, nato bil sedmi ob novih težavah, sledil je še en odstop.
A v sezoni 1989 je bil Profesor končno zdrav in kljub Italijanom osvojil Giro, nato pa se mu je na Elizejskih poljanah zgodil kronometer in Greg LeMond ter poraz za le 8 sekund. Najbolj travmatičen dan v zgodovini Toura s stališča Francozov. A ni bilo samo zanemarjenje aerodinamike, kot so posebno krmilo in (ne)uporaba čelade, temveč zlasti vneta zadnjica. Fignon je ostal pri dveh naslovih prvaka.
Zgodovinsko izročilo, ki daje upanje tekmecem, da ne izgubijo upanja za prihodnja leta. V Parizu ob drugem zaporednem Pogačarjevem slavju tudi v kolesarski karavani ni manjkalo hvalnic in spraševanja, ali preostalim kolesarjem preostane le še boj za drugo mesto.
Pogačar ne verjame, da je nastopila njegova era
Thomas: Dvomim, da bi ga lahko zlomili na tem Touru
Dva prekaljena kolesarja sta izstopala z mnenjem, da prihodnost ni vklesana v kamen in da se vsak Tour de France začne z istega izhodišča. Prvak Toura 2018 Geraint Thomas: "Nihče ni nepremagljiv. A je Pogačar zagotovo izjemno nadarjen in zelo dober. Če bi bili mi pri Ineosu pravi, bi lahko vsaj nekaj poskusili narediti kaj drugače. Čeprav dvomim, da bi ga lahko zlomili na tem Touru. A naslednji Tour je že druga zgodba, vse se bo začelo od začetka."
35-letni Valižan priznava, da so pri Ineos Grenadiersih pričakovali veliko več, a so njegovi zgodnji padci, izguba časa Richieja Porta in nadaljnje težave pomenile, da so že po nekaj dneh grenadirji stavili samo še na Richarda Carapaza.
Carapaz: Na trenutke ga je bilo težko držati
Ekvadorec je na Signalu d'Uchon, vzponu z najstrmejšim odsekom na Touru, poskušal s prvim napadom, se odpeljal, a ga je skupina kapetanov s Pogačarjem ujela. Do konca je še poskušal, a ga slovenski as ni izpustil. "Sem zadovoljen, ker sem vzel tretje mesto. Prišli smo sem po zmago, a v športu je vedno lahko kdo boljši. Sam sem profesionalec pet let in zdaj sem na odru tretjega različnega Grand Toura," je Carapaz poudaril to, da je zaokrožil nabor vrhunskih izidov: zmagi na Giru 2019 in drugemu mestu na Vuelti 2020 je zdaj dodal tretje mesto na Touru 2021.
"Pogačar je bil izjemno močan. Bili so trenutki, ko je bilo zelo težko držati stik z njim. Odpeljal je izjemno dirko, lahko mu samo čestitam," priznava 28-letni Ekvadorec, ki v primerjavi s Pogačarjem preveč izgublja v vožnji na čas (1:44 na prvi in 1:12 na drugi vožnji na čas). S skupnim zaostankom 7:03 je bil Carapaz prekratek tudi za drugo mesto.
Vingegaard: Kdaj sva si s Pogačarjem tudi pomagala
Jumbo Visma ima tretje leto zapored kolesarja na zmagovalnem odru. Po tretjem Stevenu Kruijswijku in drugem Primožu Rogliču je zdaj presenetljivo drugi debitant Jonas Vingegaard. "Lahko bi bil bližje Pogačarju, a sem čakal Primoža ob njegovem padcu v 3. etapi. A na koncu bi to bilo samo minuto in 20 sekund, tako da ne bi naredilo prave razlike. Tadej je bil v deževnih etapah premočan, tako da mu nismo na koncu mogli nič," je 24-letni Danec zavrnil, da bi lahko bilo kaj drugače, če ne bi bil predviden za prvega pomočnika Rogliča, ki mu je moral oddati kolo v primeru nesreče, kot se je zgodilo že v 1. etapi.
"Resnično se spoštujeva. Pogačar je zelo prijeten fant. Po eni strani sva si tudi pomagala, ko sva si lahko, a hkrati sva seveda bila tudi nasprotnika," je Vingegaard dejal o dobrem odnosu, ki sta ga spletla z zmagovalcem Toura, kar je bilo tudi vidno ob prihodih v cilj, zlasti gorskih etap v Pirenejih. Za nameček je sam Pogačar poudaril, da vidi v Vingegaardu potencialnega prihodnjega zmagovalca Dirke po Franciji. Ne nazadnje je ravno Danec ob drugem vzponu prek Mont Ventouxa v škripce spravil Pogačarja, a tudi tukaj je spust izničil vso pridobljeno prednost.
Phlipsen: Ob štirih zjutraj sem dobil Pogačarjev SMS
23-letni kolesar ekipe Alpecin Fenix je bil prejšnji dve sezoni Pogačarjev sotekmovalec pri UAE Emirates. Na letošnjem Touru pa je postal Philipsen največji osmoljenec: v kar šestih šprintih je prišel med najboljše tri, a ni zmagal. Trikrat je bil tretji, trikrat je bil drugi, tudi zadnji dan na Elizejskih poljanah, kjer ga je Wout van Aert prehitel za pol sprednjega kolesa.
Dan Martin: Vročina je zanj vseeno težava
Ravno vzpon na mitskega velikana Provanse je kot znak upanje za tekmece uporabil Dan Martin, ki je v sezoni 2019 kolesaril skupaj s Pogačarjem v ekipi UAE Emirates.
"Prijeten fant in odličen kolesar. A tudi on ima svoje šibkosti. Vreme mu je šlo izredno na roko, saj v dežju cveti. Takrat je bil z drugega planeta, saj na preostalih gorskih etapah ni toliko odstopal. Tudi ob zmagah si je privozil samo nekaj dodatnih sekund zaradi bonifikacij," je Irec poudaril, da se je glavna razlika ustvarila v uvodnem dolgem tednu, ki je bil neznačilno deževen in hladnejši, kot je to običajno julija v Franciji.
"Na Mont Ventouxu smo videli, da mu vročina ne ustreza. Zagotovo je vročina zanj težava, in če se bo drugo leto na Touru tipična temperatura čez 30 stopinj Celzija, bo ranljiv," je ob koncu dirke v Parizu poudaril 34-letni Martin, ki sam sicer nima več ambicij dirkanja za skupno razvrstitev in ostaja pri Israel Start-Up Nationu kot pomočnik.
Froome: Ima potencial, da podre vse rekorde
Martinov ekipni sotekmovalec Chris Froome, štirikratni prvak Toura, je bil nasprotno popolnoma navdušen nad svojim naslednikom v vlogi vladarja velike pentlje in ni iskal slabosti pri mladem Slovencu.
"Star je 22 let, v Pariz je prišel z drugo, in to zaporedno rumeno majico, kar je nekaj posebnega. Ima vse možnosti, da preseže vse rekorde. A vseeno je še zgodaj, bomo videli, kako se bodo razvijale prihodnje dirke," je na Elizejskih poljanah razpredal zdaj 36-letni Britanec, ki je tokratni Tour končal komaj na 133. mestu (+4:12:01) in je bil manj kot uro dodatnega zaostanka oddaljen od rdeče svetilke, ki jo je pobral Tim Traktor Declerq (+5:01:09).
"Ineos in Jumbo sta hitro ostala brez drugih izbir. Mož na moža proti Pogačarju pa letos ni šlo," je Froome poudaril in dodal, da potrebujejo tekmeci več orožij v skupnem seštevku, da bi načeli in mogoče izkoristili kakšne ekipne slabosti UAE Emirates.
Drugo leto Ineos z Bernalom
Vsekakor so pri Ineos Grenadiers in Jumbo Vismi že za načrtovalno mizo. Grenadirjem se obeta nov šef, a predvsem zaradi bolezni – raka – s katero se bori alfa in omega britanske ekipe Dave Brailsford. Najbogatejša ekipa, ki premore tudi največ adutov za etapne dirke, bo morala preudarno izbrati kolesarja, na katerega bodo stavili. Kot prvi se ponuja letošnji zmagovalec Gira in prvak Toura izpred dveh let Egan Bernal. Trojica šampionov bi se lahko soočila že na letošnji Dirki po Španiji (od 14. avgusta do 5. septembra), ki pa razumljivo ni glavni cilj sezone, kot je vsako leto Tour de France.
Čebele kot v Baskiji z navezo Vingegaard – Roglič
Nizozemci so medtem po koncu 108. Dirke po Franciji razkrili, da je bil Vingegaard že letos skrivni drugi adut za skupno razvrstitev, s čimer so želeli ponoviti recept iz Baskije, ko so v navezi z zdravim Primožem Rogličem izigrali Emirates in ukanili Pogačarja.
Mohorič o prijatelju: Še sam ne pozna svojih meja
"Sem njegov prijatelj, zato sem pristranski, a resnično je prijazen in dober fant, ki si vse to tudi zasluži. Izjemno miren, zbran, med vožnjo v glavnini vedno pazi na druge. Sploh ne pozna pritiska, gre za prizemljenega fanta, ki je izjemno nadarjen klančar," je dvakratnega prvaka Toura tujim medijem skušal opisati Matej Mohorič, ki je po svoji drugi etapni zmagi tujce opozoril, da bo Pogačar še napredoval: "Še sam ne pozna svojih meja."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje