V športu ne verjamem v naključja (razen, ko govorimo o Stevenu Bradburyju), pri zmagi na tritedenski kolesarski dirki preprosto ni prostora za srečna naključja, ki bi povprečneža potisnila na vrh. Pretendent za vzpon na najvišjo stopničko mora biti izjemno vzdržljiv, imeti dobro moč regeneracije, biti sposoben hitrega vzpenjanja po dolgih in strmih klancih ter dobro krmariti kronometrsko kolo.

Vse to je Tadej Pogačar dokazal že pred vstopom med najboljše, ko je pred tremi poletji dobil Tour de l'Avenir. Najdaljša etapna dirka za kolesarje, mlajše od 23 let, je precej dober test za prestop med člane. Slovenec je v vodstvo skočil po sedmi od desetih etap in ga varno držal vse do konca. S tem je izrisal osupljiv vzorec − kadar koli na etapnih dirkah preide v vodstvo, ga obdrži vse do konca, kar potrjuje tudi spodnja tabela v času profesionalne kariere.

Opombi:
- V vodstvo: po kateri etapi je prevzel vodstvo,
- Ubranil: število zaporednih etap, ko je uspešno ubranil vodstvo.

Sorodna novica Pogačarjevo pogumno srce, 2. del

Izjemni regeneraciji, ki je zdaj že pregovorna, je treba dodati še nekaj drugih elementov, o katerih morda premalokrat govorimo. V mislih imam predvsem branje etape, kar se najbolje kaže v tem, da spremlja dogajanje na cesti. A dobro ne spremlja le neposrednih tekmecev za končno zmago, s tem pa prilagaja svojo (re)akcijo, ampak najbolj osnovno premikanje po glavnini, kdaj se je treba premakniti in na kakšen način.

Letos je osvojil kar štiri etapne dirke, dodal pa jim je še prvi spomenik, kar je res izredna popotnica in razlog, da je trenutno najboljši kolesar na svetu, kar pa prinaša tudi neprijetni privesek − sume o dopingu. Dolga zgodovina kolesarskih goljufij in neskončno čakanje na dokončno očiščenje sta razloga, da gre najbrž za edini vrhunski šport, kjer se najboljše na svetu dokaj odkrito povezuje z dopingom in ponavljajočimi se vprašanji o poštenosti.

Sorodna novica Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura

Pogačarju je bilo to lani privarčevano, ker se je do rumene majice prebil (pred)zadnji dan, letos je bilo popolnoma drugače, saj je dirko prepričljivo dobil, v sončno barvo pa je bil odet več kot dva tedna. "Kaj naj še storim, da dokažem svojo nedolžnost?" je sprva skoraj nemočno vprašal. "Najbrž nič," so mi/mu odgovorili pri glavnem francoskem športnem mediju, ki je po tradiciji najbolj dvomljiv. Folklora dvoma bo očitno še dolgo ostala povezana s kolesarstvom, zato je za Pogačarja najbolje, da to sprejme in se osredotoči na tisto, kar najbolje zna in ga tudi odkrito najbolj veseli − kolesarstvo. Več kot očitno je, da ga ta šport veseli, vznemirja, motivira in postavlja vedno nove cilje.

Sorodna novica Pogačar iz srca in srčno: "Hvala vsem. Ne, ne bom jokal."

V mednarodni javnosti je precej priljubljen, njegov agresivni slog vožnje, ko nemalokrat etapno zmago atraktivno napade že na predzadnjem klancu, ga v tej generaciji dela tako unikatnega in posebnega. Njegova zgodba je nova, te pa so v medijskem svetu običajno dobrodošle. Šport je nepredvidljiv, ena sama poškodba ti lahko zamaje kariero in prepreči, da bi bil še naprej uspešen. Če bo Pogačar ostal na svoji poti in v popolnosti razvil svoj potencial, bi res lahko postal serijski zmagovalec. Teh pa se del javnosti lahko naveliča in začne koprneti po novih obrazih in spremembah. Ta morebitni scenarij bi morda lahko predstavljal past na njegovi poti.

Tadej je morda že zdaj pripravljen na to. Na njegovi čepici je bilo mogoče opaziti zgovoren citat: "Napad ali branjenje. Preprosto rad dirkam in poskušam različne stvari." Različne odgovore za različne scenarije. Očitno je pripravljen.

Dobrodošli v obdobju Tadeja Pogačarja.