Zmagovalec 107. Dirke po Franciji si je na račun ukrepov ob koronavirusu privoščil nekaj nepredstavljivega za pretekle osvajalce rumene majice – nekaj dni skorajda popolnega miru brez obveznosti do javnosti in medijev.

Brez kriterijev in nastopov v javnosti
Če je Tadej Pogačar zaradi ohranjanja kolesarskega mehurčka ostal brez takojšnjega zmagovitega sprejema v Komendi, je hkrati ostal brez možnosti, da bi s štartninami na tradicionalnih kriterijih po Franciji, Belgiji in Nizozemskem ter po koncu sezone še zlasti v Aziji pobral vse do pol milijona evrov. Po drugi strani mu je prihranjeno pri zahtevah in prošnjah za pojavljanje v javnosti in neposrednih intervjujih.

Vse poteka prek časovno najmanj obremenjujočih spletnih videokonferenc. Tako so najprej na vrsto prišli mediji iz Združenih arabskih emiratov, matične države ekipe UAE Emirates, za katere se je gorenjski volk razgovoril iz svojega stanovanja v Monacu. Na prizorišče SP-ja v Imoli je odpotoval v četrtek, kjer se bo v Pantanijevem Cesenaticu pridružil slovenski reprezentanci, ki ima z njim in Primožem Rogličem velike načrte za nedeljo.

Sorodna novica Tadej Pogačar: Kolesarstvo je lep šport.

Ali je ekipa UAE Emirates po zmagi na Touru že med najboljšimi na svetu?
Ekipa UAE Emirates zelo hitro raste. V samo nekaj letih smo napredovali med prav najboljše ekipe svetovne serije. Imamo dobre kolesarje, veliko nas je mladih, a tudi starejši zmagujejo na drugih dirkah, kot je zdaj slavil v Luksemburgu Diego Ulissi.

Kako dojemate pisanje zgodovine: prvi Slovenec z zmago na Touru in drugi najmlajši v celotni zgodovini dirke?
Še vedno nisem popolnoma dojel. Mislim, da bo trajalo še kar veliko časa, da se bom popolnoma zavedal, da sem zmagal na največji dirki na svetu. Kot otrok sem sanjal, da bi bil samo na štartu Tour de France, ne pa, da ga bom osvojil. Da mi je uspelo zmagati že kar ob prvem nastopu, zato bo treba res še kar nekaj časa, da bom to dojel kot resnično dejstvo.

Pred vami je takore koč še celotna kariera. Kaj zdaj po zmagi na Tour de France?
Zagotovo potrebujem nove cilje in izzive. Prvi se ponuja kar sam – obramba zmage na Tour de France. V kolesarstvu je izjemnega pomena svetovno prvenstvo, in ravno v nedeljo je letošnji SP. Imola je tako moj naslednji cilj. Za prihodnost si želim, da bom še naprej najboljši, kar sem lahko, in tako prihajal do novih zmag. Želel bi si slaviti na kakšnem kolesarskem spomeniku ali tudi Giru in Vuelti. Imam tudi svoje cilje zunaj tekmovanj, ki jih želim uresničiti, nočem biti samo kolesar.

Sorodna novica Pretihotapili so se v Pariz z rumeno, a to je bilo po načrtu

Katera je bila najtežja etapa Toura 2020? Kako je pri tem pomagala ekipa?
Najtežji dan na Dirki po Franciji je bil zagotovo kraljevska etapa na Col de la Loze. Resnično težek dan že od začetka, pri tem so se moštveni kolegi izkazali s tem, da so bili z menoj vse do ciljnega vzpona. Podajali so mi bidone, hrano, gele, tudi kokakolo. Tako je bilo skozi celotno dirko. Četudi smo po odstopih Fabia Aruja in Davideja Formola ostali samo s šestimi tekmovalci, smo ostali močni do konca. Sočasno imamo res močno podporno ekipo v osebju. Tekmovalci smo se ukvarjali samo z dirko, za nič drugega nam ni bilo treba skrbeti. Užitek je bilo delati pri projektu Tour.

Marsikdo v kolesarskem svetu meni, da se je UAE Emirates zmaga posrečila, a že med zimskimi pripravami ste v ekipi govorili samo o Dirki po Franciji. Ali je bila zmaga za vas presenečenje?

Celotna sezona je bila res podrejena Dirki po Franciji, vse od prvega skupnega tabora v Benidormu v Španiji. Pandemija koronavirusa je stvari postavila na glavo, a sočasno omogočila še podrobnejšo pripravo na Tour. Vseeno je bilo presenečenje pripeljati v rumenim majici v Pariz. V Nici smo štartalli s ciljem, da pridem med prvih pet. Ko sem bil drugi, smo to skušali ubraniti in pridobiti v Alaph še nekaj sekund na račun, a je bil Primož Roglič premočan. V kronometru smo bili presenečeni s tem, kar mi je uspelo narediti.

Kako je v Sloveniji po prvi zmagi na Dirki po Franciji?
V Sloveniji je bilo noro. Vsi so veseli prvega in drugega mesta in so proslavljali. A sam sem šel za nekaj dni v svoje stanovanje v Monaco, kjer je veliko mirneje. Zaradi omejitev v boju proti covidu-19 se moram držati nazaj in ne morem kar proslavljati z vsemi ljudmi. Sezone še ni konec, ostati moram zdrav in v kolesarskem mehurčku. Zdaj odhajam v Italijo na SP v Imolo, nato me čakajo še druge dirke.

Sorodna novica Nekdanji Pogačarjev trener: Roglič bo prej ko slej dobil Tour

Kako se zdaj spopadate z zahtevami po dostopnosti javnosti in medijem?
Okoli sebe imam ljudi, ki jim zaupam. Zaradi tega skorajda ni pritiska. Te dni preživljam s svojim dekletom nekaj mirnih dni, tako da sem lahko kar malce pozabil na kolesarstvo. Tudi ni spet preveč obveznosti do medijev.

Kako ste se počutili med zadnjo etapo, ko ste praktično že bili zmagovalec Dirke po Franciji, a ste morali še dokončati zadnjo etapo?
Zadnji dan je res tradicionalno bolj formalnost, a to velja za prvi del, medtem ko se v zaključnem krogu na Elizejskih poljanah dirka zelo zares in moraš ostati zbran. Ko pa prečkaš zadnjo ciljno črto in ti ni treba več skrbeti, ali boš padel, kaj če spusti guma, je bilo začutiti resnično veliko olajšanje in nepopisno srečo.

Sami ste predstavnik nove generacije, ravnokar ste dopolnili 22 let, medtem ko je vaš rojak Primož Roglič skoraj 31 let. Ali ste mlajši kolesarji že premočni za starejše?
S prihodom nove generacije – prihaja res veliko novih obrazov – se v naslednjih letih obeta res velik boj dveh generacij. Lani je Tour osvojil Egan Bernal, letos je bil Remco Evenepoel osupljivo dober, na Touru je blestel Marc Hirschi. A po dvobojih s starejšimi se bomo tudi mi ustalili med elito in se seveda postarali. Čez 10 let bodo prišle nove mlade generacije, ki nas bodo izzvale.

Zgodovinska je zaradi pandemije tudi kolesarska sezone, kako ste to doživljali na Touru?
Letos je res posebno, nenavadno kolesarsko leto. Zaradi pandemije je bilo zapleteno. Nismo vedeli, ali bomo sploh tekmovali, nato kako trenirati, samo na trenežerjih za štirimi stenami, potem smo končno lahko zapeljali na ceste. Sam Tour je bil zelo dobro oragniziran. Bili smo nenehno testirani, ostajali smo v ekipnem mehurčku. Tudi lažje je bilo kolesariti, saj je bilo manj zunanjih motenj. Dokazali smo, da se da izpeljati tudi največjo dirko na svetu.