Dva sestanka, dve različni povelji. Na drugi prosti dan v okolici Santanderja so se vodilni trije kolesarji letošnjega kolesarskega kroga po Španiji ob blagoslovu vodstva ekipe Jumbo Visma dogovorili, da bo odločala cesta. V zaključku etap so Sepp Kuss, Jonas Vingegaard in Primož Roglič dobili zeleno luč, da med seboj obračunajo, ob pogoju, da niso ogrožena njihova vodilna tri mesta v skupnem seštevku La Vuelte 23.

"Pogovarjali smo se o tem, kaj se je zgodilo v dveh etapah pred Anglirujem, tako da je bilo "pred" Anglirujem in "po" njem, kar se mi zdi pošteno," je po četrtkovi 18. etapi Sepp Kuss potrdil oba sestanka in sklepa. "V zvezi s tema dvema etapama je bilo na družbenih omrežjih veliko negativnosti, kar je bilo težko prebrati, kaj smo se pred Anglirujem dogovorili o načrtu."

Na obeh etapnih ciljah na gorah Bejes in Angliru je dejansko prišlo do napadov papirnatih sokapetanov na ekipnega sotekmovalca v majici vodilnega. Tekmeci iz drugih ekip niso več ogrožali vodilne trojice, a dvakratni zmagovalec Dirke po Franciji je v dveh dneh zaostanek 1:44 stopil na le 8 sekund.

PR-polom nizozemske ekipe

Ko je pod vrhom Angliruja pospešil Roglič, Vingegaard ni ostal ob Kussu, virtualno je bil na tem, da sleče zvestega pomočnika, medtem ko bi Slovenec za kaj takšnega potreboval še več kot minuto ... Američanu je na koncu ključno pomoč na najhujšem vzponu Španije ponudil Mikel Landa. Za štiri sekunde na cesti in štiri sekunde bonifikacije za etapno 3. mesto. Kuss se je na Angliruju šel opravičiti Basku, ker ga je moral na spustu pred ciljem za vsako ceno prehiteti.

Komentatorji, profesionalni in navijaški, so bili plebiscitarno zgroženi, spletni forumi so pregorevali, Jumbo Visma je bila na robu katastrofe v odnosu z javnostjo. Ko je Kuss v trenutku odklopa dva kilometra pod vrhom Angliruja šel na radiozvezo, je uradni račun ekipe takoj začivkal besede "Gremo, fantje!" kot nekakšno dovoljenje za papirnata sokapetana. A kaj ko je na cilju glavni športni direktor Grischa Niermann priznal, da tega pogovora niso slišali in niti videli.

Stvari so se sredi dirke spremenile

"Nikoli si nismo predstavljali, da bomo najmočnejši trije fantje na dirki, in to je zapletlo stvari na način, da smo se manj odzivali na druge in bolj iskali načine ali si želeli zmagati, kar je povsem normalno. Zato smo morali po včerajšnjem dnevu stvari umiriti in razumeti širšo sliko," je Kuss priznal, da so po razgretih potezah in razburkanih strasteh šefi vendarle določili, da mora ostati vrstni red, kot je bil po Angliruju. Skoraj gotovo je zadnjo besedo imel vrhovni vodja Richard Plugge, ki se je ekipi pridružil ravno v sredo.

"V to sezono ali na to dirko nisem šel z mislijo ali željo po vodenju. Bil sem popolnoma zadovoljen s svojo vlogo pomočnika, potem pa so se, kot vemo, na polovici te dirke stvari zame zelo spremenile, tako da sem bil zdaj v položaju vodje. Ko smo se na prosti dan pogovarjali, sem imel malo sindroma prevaranta, nisem vedel, ali je moje mesto, da povem, kako bi morale biti stvari. Toda vsak dan bolj verjamem vase, da sem si povsem zaslužil dres vodilnega in da prejmem podporo ekipe," je na novinarski konferenci vodilnega pripovedoval 29-letnik iz Duranga v zvezni državi Kolorado.

Angliru zacementiral vrstni red

Pri nizozemski kolesarski ekipi, ki je pred uresničitvijo zgodovinskega podviga – osvojitev vseh treh tritedenskih dirk sezone –, redno poudarjajo načrt in njegovo izpolnjevanje. A protislovne poteze na cesti in nasprotujoče si besede so zmedle javnost. Kakšen je torej res bil načrt?

"Želeli smo, da bi vsi odšli z občutkom, da lahko vse pustijo na cesti, kar se je spremenilo v morda težko situacijo, zlasti ob gledanju po televiziji ali za razumevanje, kaj se dogaja," se je Kuss strinjal, da je kolesarskim navdušencem bilo težko razumeti, kaj se dogaja pri čebelah. "Takšna je bila ideja. Govorim samo zase, da sem na cesti pustil vse, in čutim, da sem si zaslužil to mesto. In potem ko je bilo vse skupaj bolj zabetonirano glede splošne razvrstitve, smo se odločili, da bomo dirkali tako, kot smo videli danes," je sklenil superpomočnik, ki je tri dni oddaljen od uspeha kariere.

Sanjska Vuelta, a s čudnimi občutki

Stoletno nepisano pravilo, da se ne napada vodilnega kolesarja iz lastne ekipe, je bilo premočno, da bi črno-rumeni vztrajali pri zagotovilih tako Rogliču kot Vingegaardu, da bosta lahko pokazala svojo (pre)moč na cesti. Kot se je videlo v 18. etapi, bo daleč najmočnejša ekipa na Vuelti zdaj konzervativno oddirkala do Madrida. Pet etapnih zmag, prva tri mesta v skupnem seštevku (prvič po letu 1966!) in osvojitev vseh treh grand tourov vseeno Jumbu Vismi prinašajo najbolj dominantno zmago v moderni kolesarski zgodovini.

"Vedno bližje sem, jutri je lažja etapa, toda 20. etapa je dolga in težka. Visokih gora smo se znebili, vendar nas čaka še nekaj težkih klancev. Ostati moram zbran," je druženje z novinarji zaključil zdaj nesporni vodja tako ekipe kot Dirke po Španiji.