Čeprav so start uvodne etape nekoliko zamaknili, se je vse skupaj končevalo kar v trdem mraku. Tudi nevtralizacija v zaključku 2. etape je prinesla kar nekaj spodrsljajev, saj so obveljali šele izidi, ki so jih objavili kar precej po prihodu v cilj, ko so delavci ob progi s trase že skoraj odnesli vse ograde.

Veliko pripomb na vse skupaj je imel tudi lanski zmagovalec Vuelte, Belgijec Remco Evenepoel, ki pa je imel na cilju 3. etape še bližnji trk z eno izmed obiskovalk, ki so bile očitno preblizu ciljni črti.

Organizatorji so ob zaključku na vzponu očitno pozabili na varnost in ograde postavili le slabih 100 metrov za ciljno črto. Majica vodilnega pa je odličnega Belgijca očitno le pomirila, saj je bil že na novinarski konferenci, kljub počeni arkadi, že boljše volje.

Evenepoel je preprosto še enkrat potrdil, da je njegov cilj vedno le zmaga. Obenem z vsako gesto poskuša uveljaviti svojo pot. Pri tem mu precej pomaga, da je eden najboljših v karavani prav na vsaki dirki, kjer se pojavi.

Tokratni gost pogovora Jan Polanc, ki je bil lani z 12. mestom najboljši Slovenec na Vuelti, je spregovoril tudi o pomenu dveh ali treh kapetanov v posameznih moštvih. Je morda prav to, da je v svojem moštvu edini kapetan, tudi Evenepoelova prednost?

Ob vsem lahko le ugibamo, kako se bosta v vlogi kapetanov pri Emiratih, katerih član je še vedno tudi Polanc, znašla domačin Juan Ayuso in pirenejski sosed Joao Almeida. Še bolj kot to pa večino zanima, kakšen bo odnos pri Jumbu Vismi, ki lovi še tretjo letošnjo zmago na Grand Touru med zmagovalcem Dirke po Italiji Primožem Rogličem in junakom Dirke po Franciji, Dancem Jonasom Vingegaardom.

Slej ali prej bo vse jasno, karavana se v 4. etapi vrača ob Sredozemsko morje, do končnega cilja v Madridu pa je še zelo daleč in kar 18 tekmovalnih dni.