Srbski košarkarji so na Kitajskem veljali celo za glavne kandidate za zlato medaljo, a načrte so jim v četrtfinalu prekrižali Argentinci. “Smo super skupina fantov. Nismo izgubili, ker bi bili arogantni ali bi mislili, da smo nekaj posebnega. Preprosto se nismo pripravili na pravi način. Lahko bi govoril ure, a ta poraz je zelo težak. Taka je košarka,“ je povedal eden ključnih mož Srbije Nemanja Bjelica.
Pred petimi leti vsi pričakovali finale Španija – ZDA
Zavrtimo čas pet let nazaj. Leta 2014 je bilo svetovno prvenstvo v Španiji. Tedaj najboljša evropska reprezentanca je bila pripravljena, da najuspešnejša generacija La Roje na čelu s Pauom Gasolom in Juanom Carlosom Navarrom piko na i izjemnim rezultatom postavi z naslovom svetovnega prvaka na domačih tleh. Španija je košarkarsko svetovno prvenstvo osvojila leta 2006, turnir osem let pozneje bi bil nadgradnja vsega skupaj, vrhunec pa dvoboj za zlato medaljo z aktualnimi svetovnimi prvaki in največjo košarkarsko nacijo, ZDA, ki so jim dve leti predtem v olimpijskem finalu v Londonu nudili odličen odpor.
Vse je bilo pripravljeno za veliki finalni obračun in pred in med turnirjem se je govorilo le o tem. Tudi sistem tekmovanja je bil “pripravljen“ na to. Po štirih predtekmovalnih skupinah je en del tabele z ZDA do polfinala igral v Barceloni, drugi del s Španijo v Madridu. Toda v prestolnici so Gasol in zvezdniška druščina v četrtfinalu naleteli na evropske prvake, ki pa so na mundial prišli oslabljeni, kot so bili leto pred tem na EuroBasketu Španci. Vendar pa so Francozi pripravili presenečenje in šokirali gostitelje (65:52), ki jih je domača javnost že pred začetkom turnirja videla v finalu.
Pet let je po spremembi tekmovalnega sistema minilo do naslednjega svetovnega prvenstva. Srbija, ki ji je tokrat pripadel naziv prve evropske reprezentance, je na Kitajsko prišla z izvrstno ekipo – sedmerica košarkarjev je igrala tudi pred dvema letoma v finalu EuroBasketa, kjer je bila boljša Slovenija – in v vlogi aktualnega olimpijskega, svetovnega ter evropskega podprvaka. Po številnih odpovedih v ameriški izbrani vrsti je na stavnicah prevzela naziv glavnega favorita, vlogo pa je potrdila z odličnimi predstavami in suverenimi pripravljalnimi zmagami. Znova se je govorilo le o finalu z ZDA, v mislih in besedah Srbov pa le zlata medalja. V svojih napovedih so bili odločni in (pre)samozavestni. Kot je dejal selektor, da bo, če se bodo srečali na Kitajskem, Američanom lahko pomagal le Bog. Toda Argentinci so imeli svoje načrte.
Brez rešitve za Campazza in Scolaja
V velikem slogu so orli začeli prvenstvo in v skupinskem delu nadigrali vse tri nasprotnike. Imenitno so vstopili tudi drugi del tekmovanja in se poigrali s Portorikom, nato pa je sledil obračun za prvo mesto v skupini in "lažjo" pot do finala. Na drugi strani je stala Španija, najuspešnejša evropska reprezentanca zadnjih 15 let, toda orli so tudi na tem srečanju veljali za absolutne favorite. Ko je Bogdan Bogdanović v prvi četrtini zadel za 20:11, se je zdelo, da gre tudi ta obračun po znanem scenariju. Nato pa so jim Španci s čvrsto obrambo in hitro igro v napadu spodrezali krila in izpostavili vse pomanjkljivosti v njihovi igri. Sprva se je poraz proti vrsti Sergia Scariola (81:69) bolj kot zaušnica visokoleteči ekipi zdel kot opozorilo pred nevarnostmi turnirskega sistema, a zgodba se je nadaljevala tudi v četrtfinalu proti Argentini, ki je bila na koncu boljša s 97:87 in končala srbske sanje o svetovnem prestolu.
Đorđevićevi varovanci so imeli velike težave s hitrim Facundom Campazzom, ki je slalomiral med njihovo obrambo, podajal soigralcem in obenem tudi polnil koš. Igra z dvema (počasnima) centroma, kar je na trenutke tudi prakticiral Đorđević, se je izkazala za neučinkovito. Podobne težave je imela Srbija z Rickyjem Rubiem proti Španiji. Prav tako so kljub močni centrski liniji izgubili tudi boj pod obročema. Proti Španiji je v žep srbske centre na čelu z Nikolo Jokićem pospravil Marc Gasol, proti Argentini niso našli rešitve za zimzelenega Luisa Scolaja.
Hkrati je bila na obeh tekmah neprepoznavna tudi igra v napadu, kjer so se preveč zanašali na sicer nesporno individualno kakovost. Široko paleto košarkarskega znanja so (pričakovano) pokazali NBA-jevci Bogdanović, Jokić in Bjelica, toda prave kombinatorike in timske povezanosti na teh dveh srečanjih ni bilo. “Mentalno nismo bili pripravljeni na to tekmo. Prevzemam vso polno odgovornost, ker kot eden izmed nosilcev nisem bil pravi. Ko sem videl, kako so se pripravili Argentinci … Ne pravim, da imajo večje srce od nas, čeprav je bilo morda tako videti. Zagotovo pa so si zaslužili zmago,“ je po porazu razlagal Bjelica.
Scola: Kakšen čudež, to niti ni presenečenje
Košarkar Sacramento Kingsov se je opravičil navijačem v domovini in dodal: “Borili smo se, četudi morda ni bilo tako videti na parketu. Med nami ni bilo nikakršnih problemov. Na prvenstvo smo šli kot prava ekipa, in prav je, da se tako tudi vrnemo domov.“ Argentina ob Campazzu slavi velikega junaka Scolaja. 39-letni košarkar je bil pomemben člen izbrane vrste ob njenih največjih uspehih, ko je med drugim leta 2004 osvojila olimpijsko zlato medaljo, še vedno pa se enakovredno kosa z mladeniči, ki so se tedaj šele učili prvih košarkarskih veščin.
“Moti me, da ljudje govorijo o presenečenju oziroma celo o čudežu in da ni nihče v Argentini verjel v nas. Povem vam, da je tukaj 22 ljudi, ki je dva meseca verjelo, da bomo tu. To je vse, kar potrebujemo, teh 22. To je daleč od čudeža. Smo zelo dobro moštvo, ki že ves teden igra odlično košarko. Zasluženo smo tu in ne sprejemam kakršnih koli vprašanj o čudežu,“ je povedal Scola, ki je po besedah selektorja Sergia Hernandeza, ki je reprezentanco vodil že med letoma 2005 in 2010 ter z njo osvojil olimpijski bron v Pekingu, o uvrstitvi med štiri najboljše govoril že lani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje