Kot je dejal Jelenc, sicer član izvršnega odbora Mednarodne kajakaške zveze, je bilo pravilo za namerno odrivanje vratc uvedeno, da si tekmovalec ob vožnji zunaj linije vratc tem ne bi mogel približati z veslom. "V zadnjih letih pa je v veljavi interpretacija, da se vsak takšen dotik, kot ga je danes storil Savšek, šteje za namerno odrivanje, s čimer so sodnikom olajšali delo."

Zaradi tega je po njegovih besedah veliko razprav na mednarodni ravni. "Vodje ekip, trenerji in drugi, ki smo del slalomske zgodbe, smo se s tehničnim odborom večkrat razhajali pri tem namernem odrivanju," je dejal. Trenutni način sojenja po njegovem mnenju ne sledi izvornemu razlogu, zaradi katerega je bilo pravilo uvedeno.

Sorodna novica Savšek po naknadno dosojeni kazni: "Mislim, da se mi je zgodila krivica"

Razprava bo v Sloveniji verjetno dobila številne zagovornike vrnitve k ugotavljanju dejanske namere tekmovalca pri odrivanju vratc. Savšek je namreč zaradi kazni 50 sekund ostal brez bronaste kolajne.

Da se mu zdi odločitev nepravična, je po tekmi dejal tudi Savšek, ki je bil v finalni vožnji pri petih vratcih v pravi liniji, a je ob nekoliko navpični drži čolna, kot je sam pojasnil, skušal loviti ravnotežje, ko je z veslom udaril ob vratca.

"Mislim, da vse to ni bilo prav. A videosodnik se je tako odločil, nimam kaj. Dotik za dve sekundi je bil, sam sem pač porinil čoln v sredino vrat, v zraku malo lovil ravnotežje, s spodnjim delom vesla pa zadel v količek. Sodnik je menil, da namerno, sam trdim drugače, nisem si nameraval odpreti linije vrat," je razložil 37-letni Ljubljančan.

Obvelja odločitev glavnega sodnika

Jelenc je za STA povedal, da je končno odločitev o kazni sprejel glavni sodnik na tekmi. Glede na to, da je Savšek med vožnjo imel zgolj dve sekundi pribitka, sta videosodnika sprva ocenila kazen dotika, a kot končna vedno obvelja odločitev glavnega sodnika, ki si nato ogleda vse posnetke spornega dogodka.

Nova interpretacija pravila je po njegovem mnenju predvsem olajšanje dela sodnikov. "Ta prekršek so začeli obravnavati zgolj tehnično, kar je njim verjetno lažje, sodniku se tako ni treba odločati, ali je dejansko tekmovalec to storil namerno ali ne," je dodal.

Zanimivo je tudi, da se tekmovalec ne more pritožiti na sodniške odločitve v finalu. Po pojasnilih Jelenca to velja od uvedbe videosodnikov, ko je mednarodna zveza ob možnosti videopregleda želela narediti konec neupravičenim pritožbam, ki so zavlekle končne odločitve o zmagovalcih.

Ali vseeno obstaja višja instanca, kamor bi se slovenska ekipa lahko pritožila, denimo Mednarodno razsodišče za šport (CAS)? "Sodniška odločitev je zadnja. Takšen primer je bil na svetovnem prvenstvu v Londonu lani, ko so se Švicarji želeli pritožiti na CAS zaradi odločitve v kvalifikacijah. Ampak pri uporabi pravil to ne pomaga, tako da so Švicarji nato odstopili od te ideje."