"V tem mesecu sem dosegel vse, kar sem si želel. Moja sezona? Sploh je ne morem opisati," se je Remco Evenepoel čudil sam sebi, da mu uspeva vse, kar si je zamislil in zaželel. "Moj prvi cilj je bil zmagovalni oder Dirke po Franciji, in to mi je s tretjim mestom tudi uspelo. Na olimpijske igre sem prišel z željo po dveh medaljah. Na koncu sta to dve zlati medalji, kar je več, kot sem lahko sanjal," se je smejalo Belgijcu, ki je na začetku novinarske konference najprej prosil novinarje, naj ga nahranijo. Hitro sta prileteli dve tablici in predvsem tako zaželeni gumijasti bomboni.

"To so olimpijske igre, ki so najbližje mojemu domu," je o pomenu iger v Parizu začel odgovor Evenepoel in nadaljeval: "To, da bom lahko uspeh delil z Belgijci ter vsemi svojimi prijatelji in družino, je nekaj posebnega."

Divja Remcova zabava po novi zlati medalji:

Ne kanibal, temveč pravi zlati belgijski deček

Olimpijski vladar cestnega kolesarstva je nepozabni sobotni večer v Parizu sklenil v Belgijski hiši, kjer je vzel tudi mikrofon in zapel ter se podal za mešalno mizo in poskrbel za žur dolgo v noč. 24-letnik iz malega Schepdaala v flamskem Brabantu se nikoli več ne bo znebil vzdevka zlati belgijski deček.

Po zmagi na olimpijskem kronometru je Evenepoel razglabljal, da je bil vse prevečkrat nezadovoljen in kritičen, tudi zaradi lastnih velikih pričakovanj. Četudi je serijsko zmagoval v vsem, odkar je postavil nogometne čevlje v kot in se popolnoma predal kolesarstvu. Od sanjske mladinske sezone leta 2018 dalje, ki jo je kronal z dvojno mavrično majico do 18 let, je veljal v s kolesarstvom obsedeni Belgiji za končno pravega naslednika Eddyja Merckxa.

Izredna pozornost, ogromna pričakovanja in neizmeren pritisk. Ob nenehni prisotnosti TV-kamer in mikrofonov je Evenepoel odgovarjal z jezikom mladega nogometaša: neposredno, brez dlake na jeziku, kritično do okolice in dogodkov, a najbolj do sebe.

Prevečkrat so bile njegove besede izvzete iz daljših odgovorov. Kakor obrača pedale, tako tudi vrti jezik. Svež veter in drugačen nacionalni junak v državi, ki kolesarstvo enači z nogometom. Svetovna kolesarska javnost je vihala nos in predenj metala še nedosežene mejnike.

Sorodna novica Evenepoel kolesarski junak Pariza, Tratnik do zadnjega v boju za medaljo

Točno pet let od prve zmage med elito

A zdaj je Evenepoel prvi dvakratni olimpijski prvak v kolesarski zgodovini. Velikan kljub le 171 cm in 61 kg, kar pa sestavi v izredno aerodinamično držo na kolesu, zaradi česar se ga je kot najstnika oprijel vzdevek zračna krogla, s čimer se je poistovetil.

Aerobullet je bil tako že svetovni prvak v cestni vožnji (2022) kot vožnji na čas (2023). Z osvojitvijo Dirke po Španiji 2022 je končal 44-letno belgijsko sušo na tritedenskih dirkah, pod pasom ima dva spomenika (Liège 2022 in 2023).

• skupno 58 profesionalnih zmag
• 23 zmag v svetovni seriji
• 16 zmag v vožnji na čas
• 12 skupnih zmag na etapnih dirkah
• 12 zmag na enodnevnih dirkah
• svetovni in olimpijski prvak v obeh cestnih disciplinah

3. avgusta 2019 je z zmago na Klasiki v San Sebastianu postal najmlajši zmagovalec dirke svetovne serije, s čimer je popravil dosežek Tadeja Pogačarja iz maja tistega leta. Zdaj, točno pet let pozneje, je bil Evenepoel okronan za dvakratnega vladarja cestnega kolesarstva.

Van Aert se je žrtvoval in pokril svetovnega prvaka

Favorizirana ekipa Belgije je z izmeničnimi napadi uresničila svoj načrt. Začeli so serijo napadov, kjer je glavna vloga pripadla Evenepoelu, ki je že pred vrnitvijo v Pariz preizkusil noge tekmecev. Drugi veliki adut Wout van Aert je bil odgovoren za pokrivanje prvega favorita. Mathieu van der Poel je napadel že ob prvem vzponu na Montmartre, a se obetavna akcija kljub močni skupini zaradi nesodelovanja ni obnesla.

"Bila je dobra skupinica in sem mislil, da bomo mi odločali o dirki. A smo bili ujeti in Remco je ušel v pravem trenutku. Ko sem videl, da se ni nobeden odzval, sem takoj vedel, da bo težko," je Nizozemec priznal, da tokrat ob majhnih ekipah ni bil kos premočnim Belgijcem.

Ko je bila skupina okoli zdajšnjega svetovnega prvaka ujeta, je 38 km pred ciljem silovito napadel Evenepoel. Hitro je ujel vodilno skupinico okoli Irca Bena Healyja, kaj kmalu pa je Belgijcu lahko sledil le Valentin Madouas.

Pred okvaro mislil, da ima le 25 sekund prednosti

Ko je drugič napadel van der Poel, mu je znova sledil van Aert, ki je tudi v nadaljevanju uspešno dušil vse poskuse razredčene glavnine. Začele so se igre za preostale medalje, v ospredju pa je bilo le še vprašanje, kdaj se bo Evenepoel znebil vztrajnega Madouasa, ki pa je bežal že dlje časa.

"Videl sem, da že ima prazne noge, in vedel sem, kje je pravi kraj za moj napad," je Evenepoel priznal, da je računal na prehod v zadnji mestni krog, ko se je 15 km pred ciljem otresel Francoza. Vendar ni šlo brez zaključnega zapleta. Ravno na dvorišču Louvra je moral zaradi prebite gume nujno zamenjati kolo, slabe 4 km pred ciljem na Trocaderu.

Ob prednosti dobre minute se je spremljevalno vozilo Belgije komajda prebilo mimo zasledovalcev, in še preden so prišli do Evenepoela, je vodilni kolesar stal ob cesti in nestrpno zahteval novo kolo.

"Zelo stresen trenutek. En kilometer prej so mi z motorja pokazali, da imam le 25 sekund prednosti, kar se mi je zdelo narobe, a nisem mogel biti prepričan. Mislil sem, da me bodo Madouas in zasledovalci vsak hip prehiteli. S to prebito gumo sem dodobra zasolil svojo zmago," se je na koncu smejalo Evenepoelu. Po zamenjavi je Brabonec od motorja s kamero zahteval časovno razliko, nato je le dočakal selektorja Svena Vanthourenhouta, ki ga je pomiril, da ima še vedno minuto prednosti.

Francozi: Zmagal najboljši kolesar

Na koncu je ob epskih prizorih z Eifflovim stolpom v ozadju poziral z obema zlatima medaljama. "To je bila ideje Oumi, ki mi je prinesla prvo zlato medaljo. Po kronometru sem za tri dni odšel domov in sem jo pustil tam, a mi je žena sporočila, da jo prinese za vsak primer. Zdaj sem se lahko počutil kot Michael Phelps," je Evenepoel pojasnil podobe s podelitve medalj.

Množica navijačev, uradno je bilo po podatkih policije in prirediteljev v 18-kilometrskem mestnem krogu pol milijona ljudi, je priznavalo primat Belgijcu, a hkrati se veselilo kar dveh francoskih medalj.

"Zmagal je najboljši kolesar, mi pa smo pobrali srebrno in bronasto medaljo. Izredno," je bil navdušen selektor Thomas Vockler, ki nadaljuje zbiranje odličij. V boju za preostali medalji je bilo zaradi odsotnosti radijskih zvez, razdrobljenih skupinic in omejenega prostora za predajo informacij veliko kaosa.

Laporte ni vedel, da sprinta za medaljo

Valentin Madouas je z zadnjimi močmi ubranil nekaj sekund prednosti pred zasledovalci, med katerimi se je razvil boj za bronasto medaljo. Med deveterico kandidatov za zadnje odličje je bil tudi neutrudni Jan Tratnik, ki pa v sprintu ni imel realnih možnosti za uspeh.

Bizarno je na koncu suvereno sprint na mostu Jena za tretje mesto dobil kolesar, ki sploh ni vedel, da je v igri olimpijsko odličje. "Ko sva se peljala z Matteom Jorgensonom, sva mislila, da gre za četrto mesto. Ker sem vedel, da bo Madouas dobil medaljo, nisem sodeloval s skupinico, na koncu pa bolj za vsak primer odsprintal. Videl sem, da se Valentin veseli, nato pa mi Remco reče: tretji si, pogledam Valentina, ki mu pritrjuje," je z nejevero pripovedoval Christophe Laporte. Nasprotno je mislil njegov klubski kolega Madžar Attila Valter, ki se je veselil brona, a nato izvedel, da je bil le četrti.

Parižani hočejo Montmartre na zadnji etapi Toura

Laporte in Madouas sta poskrbela, da je Francija po OI 1956 vendarle dočakala odličje na cestni dirki kolesarjev. Ustrezna nagrada za prireditelje in občinstvo, ki je v pogovorih tako rekoč zahtevalo oziroma prosilo prireditelje Dirke po Franciji, da se odslej naprej v zadnjo, 21., etapo vključi slikoviti vzpon na Montmartre. Ali jih bo ASO uslišal, da bo prej v navezi z mestom Pariz poskrbel za dvojni etapni spored ob zaključkih Tourov?

Vsekakor je Montmartre postal del ikonografije olimpijskih iger v Parizu, Evenepoel pa eden glavnih junakov OI 2024.