Prav ničesar ne gre očitati Slovencem, zaslužijo si najvišjo oceno za olimpijski turnir, a vendarle je bilo v četrtfinalu hitro opazno, da igra ni tako vrhunska kot v predtekmovanju. Zgodnja ura (dvoboj se je začel ob 9.00) jim ni ustrezala, čeprav tega po tekmi nihče ni omenjal. Hitro so bili v zaostanku, se potem v drugem nizu z nekaj mojstrskimi potezami Tineta Urnauta vrnili in izenačili na 1:1. V tretjem nizu je Wilfredo Leon na servisu (skupaj pet asov) naredil razliko in Poljaki so ušli na osem točk. V četrtem nizu je Slovencem po zaslugi Tončka Šterna, ki ga je ob koncu tretjega niza zamenjal Možič (v bloku ena na ena je dvakrat zapored spektakularno ustavil Leona), še uspelo izenačiti na 18:18, v zaključku niza, ko je pri Poljakih svoje opravil Jakub Kochanowski, pa so usahnili. Na koncu torej 3:1 za Poljake, ki so na prejšnji petih igrah vedno izpadli v četrtfinalu, zdaj pa so vsekakor med favoriti za zlato medaljo, ki so jo edinkrat do zdaj osvojili leta 1976.

32 napak Slovencev
Poljaki so upravičili status prve reprezentance na svetovni lestvici. Ničesar niso podelili Sloveniji. Sledili so svojemu načrtu, odlično servirali (12 poljskih asov; pet slovenskih), izkoristili 49 od 106 napadov, predvsem pa delali manj napak (24). Slovenci so jih preveč (32), da bi proti tako izjemnemu tekmecu lahko računali na uspeh. Poraz boli, a morda so bila pričakovanja po zmagi nad Francozi že malo previsoka. Izločilni boji so namreč zgodba zase. Poljaki, ki do zdaj v Parizu niso blesteli, so prestavili v višjo prestavo in imeli še svoj dan.

"Bombe" padale od vsepovsod
"Težko je kaj reči. Poljska je bila res izjemna, mi pa ... Ravno najboljše tekme nismo odigrali, a borili smo se. Na servisu so bili Poljaki na izjemni ravni, nismo imeli odgovora na njihove bombe. Že dolgo nisem videl ekipe, ki bi tako pritiskala in tako malo grešila. Res vrhunsko. Zasluženo gredo v polfinale," je za Val 202 dejal Gregor Ropret. Alen Pajenk je šel še dlje: "Poljaki so igrali svojo najboljšo tekmo, odkar jih poznam. Mi smo sicer dali vse od sebe, a to ni bilo dovolj. Upali smo, da ne bodo med vso tekmo tako dobro servirali, a so nenehno izvajači pritisk. V "sideoutu" nam ni šlo, nismo našli prave rešitve."

Servis vselej znova reševal Poljake
Z izjemo drugega niza so si Poljaki kar hitro že na začetku priborili lepo prednost. Pajenk: "Težko je, če že na začetku nizov tekmec naredi tri ali štiri točke razlike. Moraš jih loviti, in to ni preprosto. A smo jih v zadnjem nizu vseeno ujeli, pa so s servisi spet naredili razliko." Podobno je razmišljal tudi bloker Jan Kozamernik: "Večkrat smo prišli blizu, pa so se spet oddaljili. Fantastični so bili. Deloval je njihov servis, napad. Pokazali so svojo kakovost, a nimamo si česa očitati. Naredili smo, kar smo lahko."

Čebulj bi bil rad kakšno poletje spet prost
Seveda bo težko preboleti, da so se olimpijske sanje končale na takšen način, a tej neverjetni generaciji se moramo le prikloniti za vse predstave in za užitke, ki so jih navijačem nudili od leta 2015 (srebro na EP-ju). Zelo verjetno v tej sestavi reprezentance ne bomo več videli igrati (selektor Cretu prav tako vprašanje, ali bo ostal), kar je dal slutiti tudi Klemen Čebulj, ki je za Val 202 napovedal, da ga prihodnje leto, ko bo svetovno prvenstvo, verjetno ne bo v reprezentanci. Ocena tekme? "Poljaki so bili boljši. Servis je deloval, prav tako napad. Tudi v obrambi so igrali fenomenalno. To moramo priznati, nam je pa težko pogoltniti ta cmok v grlu. Vseeno gremo iz Pariza z dvignjenimi glavami," je povedal danes najučinkovitejši v slovenski reprezentanci (16 točk).

Tudi kapetan še ne ve, ali bo ostal del reprezentance
Kaj pa meni dolgoletni kapetan Tine Urnaut, kaj je zmanjkalo za podvig? "Na trenutke smo imeli dobre serije, žal je šlo tudi nekaj preveč servisov za malo v avt. Poljaki pa ... vsak niz so servirali po tri ali štiri ase. V tej prvini, servis-sprejem, so bili boljši. Lovili smo jih, se poskušali vrniti, včasih nam je uspelo, a konstantno se na tej ravni tekmovanja ne moreš vračati. Razočarani smo, ker nam ni uspelo igrati tako, kot znamo, vesel pa sem, ko pomislim, kakšno pot smo prehodili. Od 65. ali 70. mesta na svetovni lestvici smo prišli do olimpijskih iger. To je velika stvar in sem hvaležen za to priložnost." Bomo 35-letnega Korošca še kdaj videli v reprezentančnem dresu? "Ne morem še povedati. Najprej moram prebaviti ta poraz, potem me čaka klubska sezona. Do naslednjega poletja je še daleč. Pomembno je, da slovenska odbojka raste vsak dan in da stremimo proti vrhu. Ni treba skrbeti za prihodnost."