Solz danes ni manjkalo. Janja Garnbret je jokala že po nastopu v balvanih, a takrat vsekakor ne od veselja, ampak od skrbi, kaj je narobe s prstom na roki. Njeno olajšanje in solze po osvojeni zlati medalji so seveda razumljivi, izjemno čustveno pa je nov sijajen uspeh slovenske plezalne šampionke doživljal tudi njen trener Krajnik.

"Začetek je bil odličen, ogrevanje, prvi trije balvani, potem pa se je v zadnjem balvanu zataknil prst. Jokala je, rekel sem 'konec je' ... "

Krajnik je nato dolgo "prihajal k sebi", preden je nadaljeval: "Še enkrat je dokazala, česa je sposobna in da gre lahko prek sebe. Neverjetna predstava, kaj naj rečem. Ne vem, koliko ljudi na tem svetu razume, kaj prestaja na takšni tekmi."

Pomembno vlogo v zlati pravljici je odigral tudi fizioterapevt Matej Bombač. "Skupaj z Romanom nama je uspelo rešiti to zadevo, ne da bi Janja čutila, da se kaj dogaja, tako da je lahko ostala sproščena. Na različne načine smo poskušali preusmeriti pozornost od prsta, jaz z rokami, Roman z besedami."