31-letni in 190 cm visoki Koprčan, ki igra na položaju organizatorja igre, je eden največjih "kreativcev" v izbrani vrsti, zato bo tudi od njegovega "dirigiranja" odvisen uspeh Slovenije na svetovnem prvenstvu. "Treba je iti tekmo za tekmo, potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo," pred pretirano evforijo svari Bombač.

Primorec sicer že peto sezono uspešno igra za Pick Szeged. "Szeged mi je postal kot drugi dom in zagotovo se bom še rad vračal, ko bom enkrat končal kariero," je z bivanjem na jugu Madžarske zadovoljen Bombač. Več pa v spodnjem intervjuju.

Za vami so prvi dnevi priprav. Kakšni so vtisi in vzdušje v moštvu? Je bilo težko začeti novo leto delovno?
Vedno je lepo, ko se z reprezentanco zberemo. Zadnji mesec smo čakali na ta trenutek. Dobro smo začeli prvi del priprav, zdaj pa komaj čakamo, da odigramo prvo tekmo.

Nekaj težav vam povzroča tudi korona. Kako se spoprijemate z vsemi omejevalnimi ukrepi in t. i. novo realnostjo?
Korona nam povzroča težave že, odkar se je spomladi pojavila. V bistvu smo se že privadili na položaj in upam, da bodo vse te nevšečnosti čim prej za nami. Moramo se sprijazniti s tem, da kdor bo okužen, bo šel domov. In kogar posledično ne bo, brez tistega se mora. Ne smemo se preveč obremenjevati s temi stvarmi, saj nimamo samo mi teh težav, enako velja za vse reprezentance.

V tem tednu vas čakata dve kvalifikacijski tekmi z Nizozemsko, ki pa bosta hkrati tudi pripravljalni pred svetovnim prvenstvom v Egiptu. Ste favoriti, kaj pričakujete vi?
Res smo favoriti. Na zadnjem srečanju z njimi smo imeli kar precej preglavic (oktobra 2019: remi 29:29 v Ormožu, op. a.), a takrat so bile v reprezentanci še nekatere druge težave. Zdaj je položaj drugačen, boljši. Nizozemci sicer niso naivna ekipa, a če damo vse od sebe, večjih težav ne bi smelo biti. Računam na zmagi.

Slovenija ima po imenih morda najmočnejšo reprezentanco v svoji zgodovini, zato se tudi na svetovno prvenstvo v Egipt odpravlja z visokimi cilji, vsaj takšne so ‒ lahko rečemo tudi upravičene ‒ dozdajšnje napovedi selektorja in nekaterih vaših soigralcev. Kakšna pa je vaša ocena moči oziroma možnosti Slovenije v Egiptu?
To je v tem trenutku najmočnejša reprezentanca, ki jo Slovenija premore. A nismo samo mi močni, tudi druge reprezentance so. Zato moramo iti tekmo za tekmo in po tem bomo videli, kam nas bo to pripeljalo.

Na vašem mestu srednjega zunanjega oziroma organizatorja igre je konkurenca najmočnejša, saj so tu še Miha Zarabec, Staš Skube, Rok Ovniček in Domen Makuc. Kako močno konkurenco dojemate vi, ali je dobrodošla ali pa se počutite ogrožene?
Nikoli se nisem s tem obremenjeval. Konkurenca je vedno dobrodošla, saj te žene naprej. Mislim, da se nihče od nas ne počuti ogroženega. Tu smo zaradi skupnega cilja. In kdor je v boljši formi, naj igra.

Ali ste zadovoljni s svojo osebno formo?
Dejstvo je, da smo imeli težko prvo polovico sezone s klubom, forma je nihala, tako da ne vem, kako bi odgovoril. Skoraj mesec dni nisem odigral tekme. Zagotovo sem dovolj izkušen, selektor ve, kaj lahko dobi od mene. Glede forme pa upam, da bo najboljša, ko bo to najbolj potrebno.

Kako sta se ujela s selektorjem Ljubomirom Vranješem?
Dobro sva se ujela. Jaz ga spoštujem in on meni vrača spoštovanje. Imava profesionalen odnos. Je pozitiven, nasmejan, po treningih vedno dobre volje in na voljo za pogovor. Skratka, je pozitivna oseba, s katerimi na splošno rad delam. Imamo se 'fajn', ne samo jaz, ampak mislim, da celotna reprezentanca.

Ozriva se še na klubsko sceno. S Pick Szegedom ste trenutno z dvema zmagama in štirimi porazi na šestem mestu skupine A Lige prvakov, a imate manj tekem kot konkurenca. Vaša ocena dozdajšnjega poteka sezone in kakšni so cilji do konca?
Cilj je, da pridemo na zaključni turnir Lige prvakov, ekipa je tudi za to sestavljena. V prvem delu sezone smo imeli neverjetno nesrečo s koronavirusom, saj razen zadnje tekme nobene nismo igrali v polni postavi. Manjkalo nam je štiri, pet igralcev. Igrali smo vseskozi brez levega krila, samo z enim desnim zunanjim, ki pa ni bil v najboljši formi. A glede na vse težave, ki smo jih imeli, v gosteh nismo izgubili nobene pomembne tekme, tako da če bo šlo vse po načrtu, lahko v nadaljevanju sezone pridemo tudi blizu vrha skupine.

V Szegedu se očitno dobro počutite, saj tam igrate že peto sezono. Kaj vam je najbolj všeč na jugu Madžarske?
V Szegedu sem se res dobro znašel. Z družino se imamo fino, uživamo v vsakem trenutku. Szeged mi je postal kot drugi dom in zagotovo se bom še rad vračal, ko bom enkrat končal kariero. Hčerka hodi že v šolo, je zadovoljna in takšne stvari nama z ženo ogromno pomenijo. Skratka, sem vesel in zadovoljen, zato nameravam tu ostati še najmanj tri leta in pol.

Slovenska zasedba v Szegedu je letos močna. Poleg vas si pri Picku kruh služijo še Matej Gaber, Nik Henigman, Borut Mačkovšek in Mario Šoštarič. Očitno v klubu cenijo Slovence, kajne?
Slovenci smo v tem trenutku cenjeni po vsej Evropi. Videli smo tudi na zadnjem zaključnem turnirju Lige prvakov, da je bil obarvan slovensko. Vrhunski klubi nas spoštujejo, kar je tudi dobra stvar za mlajše generacije, saj se bodo tako lažje prebili v dobre klube v
tujini.

Kaj počnete v prostem času, ko se ne ukvarjate z rokometom?
Posvečam se svojim najbližjim, to je družini. Z ženo skušava otroke čim bolj odmikati od računalnika in tablic ter jih usmeriti v gibanje, v naravo. Če pa nama kdaj uspe najti še kaj dodatnega časa, si pa privoščiva večerjo ali masažo.