Po dobrem nastopu skakalcev na tekmi svetovnega pokala v Kuusamu smo se pogovarjali s predsednikom Smučarske zveze Slovenije Primožem Ulago. Vodenje zveze je prevzel pred dvema mesecema, potem ko je prejšnji predsednik Tomaž Lovše po škandalu v Južni Koreji odstopil. Tako kot vsaka nova vlada tudi on potrebuje sto dni miru. Do novega leta bo dobil jasno sliko, kako slabo je finančno stanje, kakšne so pogodbe, kakšna poraba. Že zdaj napoveduje, da bo treba nekatere stroške znižati, predvsem pa se lotiti reorganizacije zveze.

Ste pred finalno serijo sobotne tekme v Kuusamu pričakovali zmago Jake Hvale oziroma uvrstitev na vrh?
Glede na njegovo konstantno skakanje sem to pričakoval. Vse se je odvijalo njemu v prid, niti Schlierenzauer ni skočil nič posebnega, tako da je bil skok okrog 130 metrov dovolj za vodstvo. Bil sem prepričan, da bo lahko skočil vsaj 125 metrov in se zavihtel na stopničke, saj prej ni naredil niti enega slabega skoka in je bil v vseh serijah vedno med najboljšimi tremi.

Koliko so za njegov ponesrečen finalni skok krive slabe razmere?
V normalnih razmerah bi bil še vedno med prvo peterico, vendar je veter potegnil v hrbet. Upam, da ga tekma ni potrla in da se je hitro sprijaznil, da se ob majhni napaki v teh razmerah hitro ponesreči skok. Mislim, da se ne bo zgodilo, da se bo zdaj nekaj tekem lovil. V pomoč mu bo gotovo tudi trener Goran Janus, ki je dober taktik. Vsekakor je Jaka dokazal, da je med najboljšimi.

Bo lahko držal to formo do novoletne turneje ali celo do svetovnega prvenstva?
Težko je reči, toda po drugi strani se lahko tudi vprašamo: kaj pa, če ima še kakšne rezerve? Kakor koli, v Kuusamu se je veliko naučil, ne smemo pa pozabiti tudi drugih fantov, ki skačejo zelo dobro. In zadaj je še nekaj takšnih, ki lahko letos naredijo preskok! Veseli me, da bodo lahko že ta konec tedna trenirali na mali skakalnici v Planici.

V skokih imamo res dobro zaledje, povsem drugače pa je v alpskem smučanju, kjer pravega podmladka ni. Zakaj? Je vzrok le denar?
Pred dobrimi desetimi leti so se pri SZS-ju odločili, da bodo manj vlagali v otroške programe, ker ni bilo dovolj denarja. To je bila napaka. Klubi so naša rešilna bilka. Za njimi moramo stati. Oni so tisti, ki otroke prepričajo. Vem, pri alpskem smučanju so starši obremenjeni, saj morajo veliko vlagati. Menim, da bi morali zmanjšati proračune za prve ekipe in financirati res le najboljše. Ne moremo si privoščiti številčne ekipe, kot jo ima Avstrija.

Moramo se odločiti, ali bomo imeli široko bazo ali številčno reprezentanco. Sem za sistem piramide, da imaš široko bazo in omogočiš brezplačne treninge tudi talentom, ki nimajo denarja. Če podpiraš številčno A- in B-reprezentanco, rezultat pa prineseta le dva tekmovalca, so ostali le balast, ki povečujejo stroške trenerjev, prevozov, hotelov ... To gre v stotisoče evrov! Moja naloga je, da direktorjem posameznih disciplin vsilim filozofijo, da morajo pazljivo ravnati z denarjem, ker želimo tudi mladim omogočiti dobre razmere.

Andrej Šporn nam je povedal, da je moral sam pokriti stroške letalske vozovnice za trening v Čilu. Kako to komentirate?
To se ne bi smelo dogajati, tega vsekakor ne zagovarjam. Videli bomo na koncu sezone, ali bo mogoče ta denar vrniti.

Če je "bazen talentov" v alpskem smučanju vedno bolj prazen, pa ste lahko zadovoljni z napredkom v skokih!
V skoke se je veliko vlagalo in v desetih letih je ta šport naredil lep napredek. Vse se je začelo pokrivati - mladina, skakalni centri, postavila se je tudi trenerska ekipa. Dolgo smo imeli isto trenersko ekipo, pod katero ni bilo najboljših rezultatov, in večkrat sem bil kritičen in govoril, da imamo talente, ki lahko več naredijo. Želel sem si zmag, toda stroka je vedno rekla, da ne moremo zahtevati več. Jasno, sebe so zaščitili in so rekli, da imam previsoke cilje.

Dobra dva meseca ste predsednik SZS-ja. Kakšna je bila zapuščina Tomaža Lovšeta in katere so glavne naloge, ki vas čakajo na mestu predsednika?
Ni bilo slabo. Predvsem je prav, da je zveza obdržala lastništvo v Športni loteriji oziroma delež povečala na 20 odstotkov. To lahko vedno pomaga pri financiranju. Nujno je obdržati sedanje pokrovitelje. Za zdaj kaže dobro. Zmanjšati želim določene stroške, glavna naloga pa bo v prihodnje gotovo reorganizacija. Jaz vidim organiziranost drugače. Vsaka disciplina potrebuje svojega menedžerja ali vodjo, ki ima smisel za to in bo znal šport prodati. To ne bo šlo čez noč. Potrebujemo skratka več medijske zgodbe, dobiti želimo tudi partnerja, ki bi želel komunicirati prek teh športov in bo dal sredstva, da se bodo postavile mlajše ekipe. Kot rečeno, ne smemo pozabiti na bazo. Klubi, mladina, otroci ... Brez tega ne bo prihodnosti.

Nekaj sredstev Smučarska zveza dobi tudi iz naslova prodaje medijskih pravic za tekme svetovnega pokala. So tu še kakšne rezerve?
Do leta 2016 je vse prodano. Časi so sicer neugodni. Največ bi si lahko obetali v trenutku, ko bi se v Nemčiji pojavila skakalca tipa Hannavald ali Schmitt. Če se spet pojavi nekdo, ki bi tako pritegnil gledalce, bi bilo to zanimivo za nemške TV-postaje in cena prenosa bi na trgu porasla.