Slovenci so v dozdajšnjem poteku sezone osvojili sedemkrat več točk kot lani. Lani je imela Slovenija v pokalu narodov po prvih petih tekmah 45 točk (od tega Peter Prevc 28), danes jih ima 310. Napredek je nesporen, veliko zaslug za to pa ima novi glavni trener Goran Janus, ki že dolgo pozna fante in je dobro vedel, kaj potrebujejo.

Poleti so garali in predvsem izboljšali eksplozivno moč. Rezultati so vidni in Slovenija ima v finalu tudi po štiri skakalce, eden pa je v boju za vrh. Moštvo je dobilo samozavest, ki loči zmagovalce od poražencev, zato fantje po 3. mestu na sobotni ekipni tekmi zagotavljajo, da so sposobni tudi zmagati.

Pred prvo tekmo v Kuusamu ste zatrjevali, da ste dobro pripravljeni. Pa ste bili res prepričani o tako dobrem štartu ali pa je bilo vseeno veliko negotovosti?
Ne, negotovosti ni bilo opaziti, saj so zadnje priprave v Klingenthalu lepo uspele in smo bili konkurenčni preostalim reprezentancam. Sezono smo začeli neobremenjeni, na ekipni tekmi smo bili peti, če ga ne bi Peter Prevc malo polomil, bi bili celo v igri za stopničke.

Dobri rezultati niso slučajni, ampak posledica dobrega dela. Čemu ste namenjali največ pozornosti v pripravljalnem obdobju?
Vse poletje smo trdo delali, rdeča nit pa je bil dvig eksplozivne moči. Veliko smo trenirali v Kranju, skakali smo tudi pozno popoldne, ko piha veter v hrbet. Tretja pomembna zadeva je bila miselnost, kar smo uredili s posebnimi tehnikami.

Robiju Kranjcu je do stabilnih skokov pomagal tudi psiholog ...
To je bolj na individualni ravni. Robi ima kar ekipo, v katerem je sedem ljudi. Dobrodošlo je, da Robija in druge poznam še iz prejšnjih let. Če bi v reprezentanco na novo prišel tuji trener, bi lahko prej zbežal, preden bi jih spoznal.

Ampak vi očitno znate prisluhniti vsakomur in ste tudi sam dober psiholog. Imate zelo umirjen pristop, veliko tudi zaupate fantom ...
To oni mislijo (smeh). No, vsak ima svojstven pristop do dela. Moram jih poslušati, dialog mora biti obojestranski. Od leta 2000 sem zraven. Lani smo naredili zgodovinski premik v celinskem pokalu, saj smo bili 32-krat na stopničkah, slavili smo skupno v individualni in ekipni konkurenci. To je dober pokazatelj pravega vodenja ekipe.

Robi letos dobro skače, tudi kadar mu piha veter v hrbet. Je tudi to del psihe?
Ne, to je bolj proces, ki traja že od začetka pripravljalnega obdobja. Vesel sem bil, ko je bil na nedeljski tekmi v Harrachovu z vetrom 2,0 v hrbet tretji po prvi seriji, na koncu pa le pet točk od stopničk.

Engelberg je zadnja postaja pred prvim vrhuncem sezone, novoletno turnejo. Kakšne so želje?
V Engelberg potujemo v četrtek, najprej pa se moramo še regenerirati in osvežiti. Prvi cilj je, da Robi vsaj do novoletne turneje ostane v najboljši deseterici svetovnega pokala. Želimo tudi obdržati kvoto šestih skakalcev, saj je Dejan Judež trenutno na meji in bi lahko po Engelbergu izgubili eno mesto. Krog tekmovalcev, ki lahko pridejo v finale, je širok, razlike so majhne in hitro lahko ostaneš brez točk. Treba je biti realen, evforija je nepotrebna. Fantje morajo le čutiti, da lahko dobro skočijo ter obdržati samozavest in sproščenost. Te občutke je treba skratka negovati, saj jih lahko hitro izgubiš.

Ste slišali, da so prireditelji novoletne turneje obljubili milijon frankov (več kot 800 tisoč evrov) tistemu, ki bi zmagal na vseh štirih postajah?
Lepo, takšne nagrade bi morali obljubiti še trenerjem oziroma strokovnemu štabu (smeh).

So razmere v reprezentanci popolne ali vam kaj manjka?
Za A-reprezentanco lahko rečem, da so razmere dobre in ničesar ne pogrešamo. Tudi glede skakalnih dresov in opreme lahko rečem, da je vse v redu.