Po lanski zimi je Gorana Janusa, do zdaj najuspešnejšega slovenskega skakalnega selektorja, v vlogi glavnega trenerja zamenjal Bertoncelj. 42-letni Gorenjec je stopil v velike čevlje. Med sezono se je znašel na udaru kritik, saj rezultati niso bili skladni s pričakovanji, a ob koncu je bil v letošnji zimi v primerjavi z lansko narejen korak naprej. Četudi Slovenci niso izpolnili ciljev, ki jih je visoke zastavil Bertoncelj, so bili, če se sezoni primerjata povsem numerično, letos uspešnejši kot lani.

Bertonclju ni bilo lahko. Nekateri izkušeni skakalci, ki so bili vrsto let jedro ekipe, niso več konkurenčni eliti svetovnega pokala, najboljši slovenski skakalec zadnjih zim Peter Prevc je zaradi dveh operacij gležnja izpustil ves pripravljalni del, težave s poškodbo sta imela tudi Tilen Bartol in Žiga Jelar, ki sta lani dobila kar nekaj točk svetovnega pokala. Najboljša sta bila dva najstnika, Timi Zajc, 18-letni izjemno nadarjeni tekmovalec, ki je postal konkurenčen najboljšim skakalcem na svetu, in leto dni starejši Domen Prevc, ki je sicer znova precej nihal, a blestel na letalnicah, ko je znova dokazal, da ima imeniten občutek za letenje.

Pred sezono ste postavili konkretne cilje, ki ste jih definirali s številkami. Že pred sezono ste imeli težave s poškodbami, pozneje pa večine teh ciljev niste izpolnili. Kako bi ocenili sezono?
Ja, postavili smo štiri ravni ciljev. Ena je bila svetovni pokal, kjer je bil cilj 4.000 točk. Predpostavka teh ciljev je seveda bila, da so fantje zdravi in imamo kompletno ekipo. Žal, tako kot ste rekli, ni bilo tako. Sicer smo se temu številu točk precej približali. Na novoletni turneji je bil Timi po treh prizoriščih blizu zastavljenemu cilju, bil je v stiku z najboljšimi, a se mu je ponesrečil nastop v Bischofshofnu. S svetovnim prvenstvom seveda nismo zadovoljni. Takrat je bila forma prenizka, čeprav smo bili teden pred tem v Willingenu tretji na ekipni tekmi. Do svetovnega prvenstva smo imeli nekaj svetlih trenutkov. To so, recimo, nastopi v Ruki in Timijev v Oberstdorfu. Vmes je bilo nekaj solidnih uvrstitev, sicer pa je bilo to pod tistimi zastavljenimi cilji. Na svetovnem prvenstvu smo bili realno le na mešani ekipni tekmi v igri za medalje. Raven je bila tedaj prenizka za drugo. Fantje niso bili v pravi formi, rezultati pa so bili v skladu s tem. Večina fantov, ki so odšli na turnejo Raw Air, so bili zelo motivirani. Bližale so se letalnice in dobili so nek nov zagon. S koncem sezone pa smo seveda zelo zadovoljni.

Se vam zdi, da Slovenija s poleti nekako rešuje sezono?
Timi Zajc ima, recimo, za sabo odlično sezono na vseh skakalnicah. Skakal je dokaj konstantno in ni bil med najboljšimi le na letalnicah. Na norveški turneji ni bila dobra le letalnica, ampak smo zelo dobre rezultate dosegli tudi na treh normalnih napravah. So pa na letalnicah naši fantje res dobri. So dobri letalci in imajo tudi veliko zagona, zato smo bili potem še uspešnejši.

Sorodna novica Planici ocena pet, povprečna sezona pa vseeno boljša od lanske

Najboljši Slovenec v tej zimi je bil Timi Zajc, ki je star šele 18 let. Kako ste vi videli njegovo sezono in skok med najboljše na svetu?
Že lani je precej napredoval in že lanska sezona je bila za tako mladega skakalca zelo uspešna. Letos je samo nadaljeval, kar je naredil že lani. Že na začetku sezone je bil zelo motiviran. Nobenih težav ni bilo z njim na nobenem področju. Res je naredil velik napredek tako v tehniki kot v eksplozivnosti in tudi na psihološki ravni. Predvsem pa je napredoval pri vzdržljivosti, saj je bilo prejšnje leto precej več nihanj v formi. Pred dvema letoma so bila zanj značilna velika nihanja v tehniki. Bilo je veliko vzponov in padcev. Da mu je uspelo stabilizirati formo za več mesecev, je bilo ključnega pomena.

Verjamete, da se na primer v nekaj sezonah lahko bojuje celo za globus?
On ima v sebi še precej prostora za napredek. Ne le v tehniki, tudi v razvoju eksplozivnosti in hitrosti. Je še zelo mlad in že naravno je dano, da lahko izboljša te gibalne sposobnosti. Nekaj rezerv je tudi še pri psihološki pripravi in pri taktičnih stvareh.

Njegov edini tak spodrsljaj oziroma neuspeh je bilo svetovno prvenstvo v Seefeldu. Si je morda naložil preveč bremena, ko je pred začetkom odkrito govoril o medalji?
Pred svetovnim prvenstvom je bil v dobri formi. V Willingenu je skakal na izjemno visoki ravni. Imel sem občutek, da je bila celo to njegova najvišja raven v sezoni. V poskusnih serijah je bil tedaj izjemen, na tekmi potem vseeno odličen osmi in deveti, a sem bil kar rahlo nezadovoljen s tema uvrstitvama, saj je bila forma res tako visoka. Teden pozneje je bil v Innsbrucku na svetovnem prvenstvu sicer deseti, a se je že na uradnih treningih videlo, da to ni tisto njegovo pravo skakanje. Verjetno si je naložil preveč bremena. Za vse tekmovalce, medije in javnost štejejo le medalje. Drugi rezultati na velikih tekmovanjih, čeprav je deseto mesto sploh za tako mladega tekmovalca odlično, nič ne štejejo.

Drugi najboljši letos je bil Domen Prevc, ki ima nekaj fantastičnih rezultatov, a znova je imel težave s konstantnostjo. Veste, kako poiskati rešitev, da bi bilo teh nihanj manj?
Za njim je njegova druga najuspešnejša sezona. Je pa to težko vprašanje in kar težak problem. On mora na vsak način doseči to konstantno, da je popolnoma osredotočen in predan športu od začetka do konca, kot je na primer to Timi, in samo na podlagi tega bo lahko konstantno zdržal celotno sezono.

Sorodna novica Leteči Kranjec pod Poncami še zadnjič razprl krila

Timi Zajc in Domen Prevc sta daleč najmlajša v tem širšem krogu svetovne elite. Obeti za prihodnost so torej lepi. Boste v naslednji sezoni vključili mogoče še kakšnega nadarjenega mladeniča? Morda Žaka Mogla, ki je že letos dobil nekaj priložnosti?
Res je, prihaja še en velik potencial in zelo perspektiven skakalec, Žak Mogel. Res je močno napredoval in ima v celinskem pokalu že odlične rezultate. Dvakrat je prišel tudi do točk svetovnega pokala. Je zelo nadarjen, veliko obeta, ima pa še precej prostora za napredek. Da bo lahko v svetovnem pokalu konkurenčen, bo seveda moral določene stvari še popraviti oziroma dvigniti na višjo raven.

Med pripravami ste izgubili Petra Prevca, ki je bil zadnja leta gonilna sila slovenskih skokov in najboljši posameznik. Kako hud udarec je bil to za vas?
Za celoten strokovni štab in tudi za sotekmovalce je bilo to zelo težko. Kar naenkrat smo ostali brez motorja ekipe. On je šampion in zgled vsem drugim. Grize, dela in je res vrhunski športnik. Ta poškodba gležnja je neugodna. Za skakalce je gleženj ključen in je bil to velik omejitveni dejavnik. Naivno smo mislili, kako nam ga bo uspelo po bližnjici pripraviti, da bi čim prej prišel v svetovni pokal in bil poleg. V teh stvareh nismo bili izkušeni. To velja za celoten strokovni štab. Preprosto smo potem videli, da je treba precej več časa, dvakrat ali trikrat več, da se primerno pripravi kot pa pri zdravem športniku.

Je opazen velik napredek med sezono, kar se tiče gležnja?
Zdaj ima končno taka izhodišča in temelje za naprej. Seveda mora gibljivost v odskočnem sklepu še izboljšati oziroma mora biti povprečje gibljivosti stalno. Da je ves čas isto, ne, da ima en dan bolj trd gleženj, drugega manj. Mislim, da lahko tukaj lahko zelo dobro začne, gradi, nadgrajuje in je lahko že v naslednji sezoni znova med najboljšimi.

Kako komentirate Petrovo izjavo, ko je na vlaku v Planico na vprašanje o zaupanju v nov strokovni štab odgovoril, da ima mešane občutke?
Z moje strani je zaupanje vanj popolno. Podobno velja to tudi za druge fante. Ne vem. Tudi ne želim tega komentirati. To je stvar, o kateri se je treba po sezoni pogovoriti, ampak jaz v tem ne vidim kakšnih večjih problemov.

Kaj vam bo iz te sezone najbolj ostalo v spominu?
Več je teh stvari, tako dobrih kot slabih. Res je bila turbulentna. Recimo prva zmaga Timija v Oberstdorfu je bil en tak srečen in lep dogodek za vse nas. Enako velja za ekipno zmago v Vikersundu, ki je bila prelep dogodek. Zmaga je bila čista kot solza. Potem seveda tudi zaključek v Planici je bil izjemen. To so res čudoviti trenutki.

Sorodna novica O koncu kariere razmišlja tudi Jurij Tepeš

Česa ste se vi naučili v novi vlogi? Postati glavni trener je vendarle velik korak naprej.
Res je, preskok je velik. Pritiski so precej večji. Fantje postajajo odrasle osebnosti. Niso več mladinci in imajo izjemno visoke zahteve. To je popolnoma druga raven.

Boste naslednjo sezono morda previdnejši, ko boste napovedali cilje, ali bodo znova tako visoki?
Mislim, da morajo cilji tudi za naprej ostati taki. Morajo biti enaki, če bo le ekipa zdrava. Če bo vse v redu, naredimo uspešne priprave in bo pravilen potek treninga, da ne bo večjih težav, morajo fantje napredovati in potem moramo štartati na prav tako visoke cilje.