Zgodovinski dan za slovensko skakanje na smučeh je poleg zmagoslavja zaznamovalo tudi tekmovalno slovo 28-letnega Tržičana. Zadnji dan v karieri je začel imenitno, ko je v poskusni seriji pristal pri kar 249,5 m, s čimer je izenačil najboljšo slovensko daljavo pod Poncami do zdaj, ki je od pretekle zime v lasti Bora Pavlovčiča. Toda pri doskoku je podrsal. Nato je nadaljeval z 219,0 m v prvi, v finalni seriji pa je poletel do 231,0 m, kar mu je za konec prineslo 16. mesto.

Sorodna novica Jelar: Ne vem, ali je zmaga lahko še lepša

"V zraku sem se počutil zelo dobro že v poskusni seriji. Dosegel sem nov osebni rekord. Čeprav sem podrsal, sem presrečen. Ob zadnjem poletu v karieri mi je zaigrala Planica, kar je bila vedno moja skrita želja," je dejal Seme, ki je odločitev o končanju športne poti sprejel pred kratkim, potem ko se ni znašel na norveški turneji Raw Air: "Že nekaj časa sem razmišljal o tem, dokončno pa sem se odločil na Norveškem. Skoki so bili za med 30, potem pa so prišle tekme, pa sem bil zadnji. Rekel sem si, no, pa nisem več za sem."

V letošnji sezoni je nastopil na le šestih tekmah svetovnega pokala. Poleg Planice je točke osvojil le še na eni tekmi v Lahtiju, dvakrat pa je izpadel že v kvalifikacijah. Olimpijsko zimo je sicer večino časa preživel v celinskem pokalu: "Ne bi vedel, kaj je bil razlog. Imel sem neke težave, ampak to sezono sem bil zelo zadovoljen s skoki, samo preprosto je v reprezentanci taka konkurenca v A-ekipi, da si lahko zraven prišel le s kvoto celinskega pokala. Ko sem jo naredil, je bilo ravno za turnejo Raw Air, te turneje pa meni ne ustrezajo."

V zadnjih sezonah se je veliko lovil v formi, bilo je kar nekaj vzponov in padcev, prave konstantnosti pa ni našel. Vseeno je vesel, da je vztrajal toliko časa, da je lahko še zadnjič poletel pod Poncami pred navijači. "Vedno je super leteti in še posebej lepo je bilo, ko so bili gledalci. Vesel sem, da sem počakal še eno leto in zdaj končal kariero. Konec koncev Planici piko na i dajo gledalci," je dodal Semenič, ki je vedno slovel kot odličen letalec: "Mislim, da je razlog način skakanja, ki ga imam. Ne vem, od kod je to prišlo, a že s prvim skokom na letalnici sem nekaj začutil, česar na 120-metrskih nisem."

Sorodna novica Pavlovčič upa, da bo lansko lekcijo težav s težo letos znal upoštevati

Edino zmago v svetovnem pokalu je pred dobrimi štirimi leti sicer dosegel v Zakopanah, drugi najboljši rezultati pa so z letalnic. Sodeloval je pri dveh ekipnih zmagah na poletih v Planici in Vikersundu, leta 2018 pa je bil na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu član srebrne četverice. Tedaj je na letalnici Heinija Klopferja celo v slovenski seštevek prinesel največ točk: "S kariero sem zadovoljen. Marsikomu sem dokazal, tudi tistim, ki niso verjeli vame, da lahko tudi jaz zmagam. Z ekipo sem zmagal tudi v Planici, imam kolajno z velikega tekmovanja … Marsikoga je zaradi mene srbela glava, jaz pa sem se s tem hranil oziroma zelo užival. "

"Posebnih občutkov ni. Sem se sprijaznil, da je konec. Za naprej točnega načrta še nimam. Nekaj idej imam, ampak bom videl, kaj se bo naslednje dni pokazalo. Mogoče ostanem povezan s skoki, morda pa kaj povsem po svoje," je še dodal Semenič, ki je na ramenih reprezentančnih kolegov po zadnjem poletu pozdravil planiške navijače. Nekoliko pozneje je na ramenih slovenskih orlov slavil tudi njegov dober prijatelj in po navadi na tekmah sostanovalec Žiga Jelar, ki je prvič v karieri skočil na najvišjo stopničko.