Nika Križnar v letošnji sezoni ne dosega takšnih rezultatov, kot smo od nje vajeni. Potem ko je v prejšnjih dveh sezonah petkrat zmagala in bila v predlanski sezoni skupna zmagovalka svetovnega pokala, v lanski sezoni pa je osvojila še dve olimpijski medalji, to zimo odlične pripravljenosti ni znala prenesti na tekme. Na začetku novoletne turneje je z dvema tretjima mestoma v Beljaku kazalo, da je ujela pravo formo, toda sledilo je spet neprepričljivo obdobje. V Willingenu se je zaradi slabe forme celo umaknila iz svetovnega pokala. Z glavo skozi zid ne gre.

Žalostna zaradi smole velike prijateljice
Po novem letu jo je nekoliko spodrezala tudi poškodba velike prijateljice Urše Bogataj: "Na Japonskem je to vplivalo name. Slabe volje sem bila, sama sem bila v sobi, premlevaš in kar ne dojameš, kaj se je zgodilo. A na zadnjih tekmah je bil razlog za slabše predstave le v meni. Ne moreš z glavo skozi zid, bolje je iti korak ali dva nazaj in vzeti zalet. Trenutno sem na pravi poti, da preskočim ta zid. Če glava ni na pravem mestu, je težko iti prek sebe."

Sproščeno valentinovanje s fantom
In kako si je 22-letna skakalka napolnila baterije? "S sproščenostjo, s savnami, masažami, terapijami. Telo se mora sprostiti, ne sme biti napetosti. V torek je bilo še valentinovo, ko me je fant presenetil. Šla sva na večerjo. Pričaral mi je lepo vzdušje, sprostila sva se ob ogledu filma in kozarcu penine. Romantično je bilo in sem vesela, da imam ob sebi osebo, ki me podpira in me psihično dvigne. Takšni dnevi, ko se lahko napolniš z energijo, so vedno dobrodošli. Morda to premalokrat dopustim in se raje umaknem in sem v svojem svetu, ljudem pa ne pustim, da pridejo zraven. Morala bi večkrat privoliti, ko nekdo reče: greva ven, na sprehod ..."

Danes se smeji, takrat je bilo pa zelo resno
Po premoru je torej Nika Križnar spet videti sveža in nasmejana. Pomagajo tudi spomini na prigode, ki jih je bilo v njeni karieri že kar nekaj. Tista 10. marca 2020, ko je v Lillehammerju po uspešnem skoku s polno hitrostjo trčila v zaščitno ograjo, bi se lahko končala veliko slabše. "Takrat sem šla kar z glavo skozi ograjo. Zdaj se temu smejim, k sreči je bilo na koncu vse v redu, še dobro, da ni bila to lesena ograja."

Ema Klinec primerna za vodjo ekipe
Na svetovnem prvenstvu v Planici bo napadala iz ozadja. "Moji skoki so bili na treningih dobri, vendar tega nisem znala pokazati na tekmi. Tako telesno kot psihično sem bila bolje pripravljena, ampak skokov s treningov nisem znala prenesti na tekmo." Vlogo vodje ekipe z veseljem prepušča Emi Klinec, ki je v tej sezoni najboljša Slovenka: "Ema je prava, da vleče ekipo naprej, k sreči je rešila zdravstvene težave. Je oseba na mestu. Jaz bom napadala iz ozadja, vsekakor bom lahko pokazala zobe. S ponosom grem na domače svetovno prvenstvo, res sem vesela, da imam to priložnost, da tekmujem na domačih tleh. Upam, da pride čim več navijačev. Pričakujem spektakel in komaj čakam, da se začne."

Srednja naprava ji bolj ustreza kot velika
Prvo tekmo bodo imele skakalke v četrtek ob 17. uri na srednji napravi (dan prej bodo kvalifikacije). Ta skakalnica ji bolj ustreza kot velika naprava: "Na 120-metrski skakalnici nikakor ne morem prek 125 metrov. Vedno gledam isto točko in pristanem na istem mestu. Velika skakalnica mi je uganka, na mali se lažje sprostim." Ravno sproščenost bo, kot že omenjeno, ključ do uspeha: "Moram biti sproščena, moram zadihati s polnimi pljuči in biti nasmejana na vrhu rampe."

Manjka ji še zlata medalja na SP-jih
Kakšni so torej njeni cilji v Planici? "Visoki. Morda celo previsoki. Zlate medalje za cilj na SP-jih še nimam. Drži, da je bilo to sezono nekaj slabših rezultatov, a po zadnjih treningih, ki sem jih opravila s klubskim trenerjem, gre spet v pravo smer. Vsekakor sem sposobna osvojiti tudi zlato medaljo, za to imam gladke možnosti. Če gledam pretekla tekmovanja – skakalke smo malo spremenile slog, zdi se mi, da smo šle na nižjo raven, nismo tako vrhunske kot prejšnja leta. In če naredim skoke iz lanske sezone, je vse mogoče."