Na 43. svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju, do zdaj največjem zimskošportnem dogodku v Sloveniji, je bilo podeljenih 24 kompletov medalj. Polovica zlatih kolajn je romala na Norveško, domovina nordijskega smučanja pa je s 27 odličji tudi pričakovano najboljša država tega prvenstva. S po 12 sledita Švedska in Nemčija, na četrtem mestu pa je že Slovenija. Več jih je dobila Avstrija, sedem, toda slovenske so bile žlahtnejše. S kar štirimi zlatimi medaljami se domov vrača norveški kombinatorec Jarl Magnus Riiber. Po tri so osvojili nemška skakalka Katharina Althaus in norveški tekači Johannes Hoesflot Klaebo, Simen Hegstad Krüger ter Paal Golberg, najuspešnejši skakalec prvenstva pa je domači as Timi Zajc.
Pod Bloudkovo velikanko na zadnjih dveh tekmah odlično vzdušje
Prvi tekmovalni teden je bila osrednja tema planiški obisk, ki je bil pod zastavljenimi pričakovanji. Prireditelji so navedli nekaj po njihovem mnenju objektivnih razlogov – javnost je medtem predvsem izpostavljala cene vstopnic in druge ponudbe na prizoriščih ter nastanitev v Kranjski Gori, ki so za slovenske žepe visoke, če ne celo težko dosegljive – zakaj se pod Poncami ni zbralo več gledalcev. Slovenske športne navdušence očitno bistveno bolj zanimajo mikavnejši poleti. Dejstvo je, da bo že kmalu v Planici atraktivnejše tekmovanje z izjemnimi daljavami, festival letenja na smučeh pa tako ali tako ni le športni dogodek, ampak kar vseslovenska veselica.
Organizatorji so pet pred dvanajsto z različnimi paketi in akcijami reševali prodajo predvsem doma, računali pa so tudi na znatnejši obisk tujih gostov. Je bil pa vsaj zadnji konec tedna s tekmama skakalcev na Bloudkovi velikanki, na kateri je bil tudi izplen domače flote izvrsten, v planiškem slogu. Vzdušje v izteku naprave, ki je dala četrtega slovenskega svetovnega prvaka, je bilo odlično in je tudi dodalo svoj kamenček v zlat mozaik Zajca in ekipe.
Orli na čelu z 22-letnim šampionom iz Hramš so poskrbeli za iz športnega vidika rezultatsko uspešno prvenstvo. Zajc je postal svetovni prvak na veliki skakalnici, ob tem je bil tudi del zlate ekipe in bronaste mešane zasedbe. Bera osvojenih žlahtnih snežink je za skakalni tabor zelo lepa, vseeno pa so bila pričakovanja še večja. Orli so izpolnili oziroma nadgradili cilje, za katerimi pa so zaostale skakalke, sploh glede na izjemni dve pretekli sezoni, v katerih so vitrino obogatile tudi z medaljami z največjih tekem.
Zajc skakalec za velike tekme
Pred dvema letoma je Slovenija z do zdaj najuspešnejšega nordijskega svetovnega prvenstva, ki ga je gostil Oberstdorf, prinesla šest medalj. Štiri so bile plod uspešnega skakanja pod Senčno goro, od tega tri iz tabora skakalk. Letošnja sezona se jim ni izšla po željah. Razlogov je več. Zaradi zdravstvenih težav in dveh odločitev o koncu kariere Zoran Zupančič nima več na voljo tako širokega izbora tekmovalk. Mlade skakalke, ki trkajo na vrata svetovnega pokala, sicer veliko obetajo, toda letošnja zima je slabša od zadnjih, v katerih so orlice vsako sezono delale korake naprej in premikale meje. Ema Klinec in Nika Križnar sta bili del bronaste mešane ekipe, ekipno preizkušnjo so skakalke končale na četrtem mestu, na posamičnih pa so bile z dvema uvrstitvama v deseterico zunaj boja za kolajne, kar je seveda bistveno manj od želja in začrtanih ciljev.
Zato pa še vedno mejnike postavljajo njihovi kolegi, ki pod vodstvom Roberta Hrgote zelo dobro skačejo drugo sezono zapored. Znova so izvrstno tempirali formo in se na vrhuncu zime – predtem so s tretjim mestom Anžeta Laniška izpolnili cilj tudi na novoletni turneji – prikazati v najboljši luči. Zajc je znova dokazal, da je iz izjemno nadarjenega mladeniča postal mož za velike tekme. V zadnjih dveh sezonah je v zbirko pospravil kar sedem kolajn z velikih tekmovanj. Hrgota ima močno in stabilno jedro ekipe, ki je torej poskrbela za sanjski konec prvenstva in mu z zlatima snežinkama postavila piko na i.
Po prestopu Anamarije Lampič brez kandidata za kolajne
Po dveh zaporednih svetovnih prvenstvih z medaljama je bil tekaški tabor tokrat daleč od možnosti za žlahtno snežinko. Pred sezono je v biatlon prestopila prva dama slovenskega teka Anamarija Lampič, ki bi bila glavno domače orožje v dolini pod Poncami, potem ko je na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih dobila tri medalje. V Oberstdorfu je bronu na sprintu dodala še bron na ekipnem sprintu, v katerem je tekla z Evo Urevc, ki je z 20. mestom na 10-kilometrski preizkušnji postavila slovenski tekaški izid v Planici. Več si je Slovenija obetala od sprinta, sicer pa so takšni rezultati realno stanje smučarskega teka, ki nima tekmovalca, konkurenčnega v svetovnem vrhu.
V lanski sezoni je Ema Volavšek dvignila ambicije v nordijski kombinaciji, potem ko se je dvakrat v svetovnem pokalu zavihtela na oder za zmagovalke in v skupnem seštevku zasedla tretje mesto. Letos je na robu deseterice, v Planici pa je 20-letna tekmovalka nastopila z velikimi težavami s hrbtom in je bila 12. V moški konkurenci Slovenija nima tekmovalca, ki bi se lahko kosal z najboljšimi, kar je glede na zmogljivosti majhne in zelo mlade ekipe tudi realnost.
Čez štiri tedne poleti v Planici
Prireditelji planiškega šampionata so se izkazali kot zelo dobri organizatorji, kar smo izkusili na lastni koži, to so znali poudariti tudi obiskovalci iz tujine, prav tako športniki in praktično vsi udeleženci prvenstva. Odgovorne zdaj čaka delo z analizami in poročili, nato bo znana tudi finančna slika tekmovanja. V dneh, ki sledijo, se bodo športniki že podali na prizorišča zadnjega dela sezone. Že čez štiri tedne pa bo pod Poncami znova pestro, ko bo na letalnici bratov Gorišek tradicionalni sklepni del svetovnega pokala za smučarje skakalce. Slovenski orli so na najboljši način povabili obiskovalce v Planico. Za mnoge tisto pravo, v poletih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje